| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga uporabe dronov v panogi nepremičnin : magistrsko delo
Andjelko Andy Kober, 2023, magistrsko delo

Opis: Droni so čudež v svetu fotografije, saj fotografom omogočajo enostavno zajemanje slik iz kotov, do katerih še nikoli niso imeli dostopa. In postali so pomembna orodja, zlasti za krajinske in arhitekturne ureditve, pošiljke in nenazadnje tudi v panogi nepremičnin. Za raziskovanje smo izbrali kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Kvantitativno raziskovanje je bilo izvedeno v obliki vprašalnika, ki smo ga razposlali nepremičninskim agentom. Drugi del raziskave je bil kvalitativno naravnan, saj smo s pomočjo petih intervjujev z nepremičninskimi agenti ugotavljali odnos in mnenje nepremičninskih agentov do uporabe dronov v panogi nepremičnin. Možnosti za razvoj uporabe dronov v panogi nepremičnin so zelo široke. Udeležencem v raziskavi se zdi, da je uporaba dronov v panogi nepremičnin primerna. Ena največjih prednosti dronov v nepremičninah je ta, da slike z dronom pomenijo boljšo prodajo. Slabosti pa so motenje posesti sosedov, hrup, poseg v zasebnost, zakonske omejitve in motenje ptic. Večina udeležencev naše raziskave ima zelo slabo znanje o pravnih okvirih uporabe dronov v namen pospeševanja prodaje nepremičnin. Komercialni nepremičninski agenti, nepremičninska investicijska podjetja ali razvojna podjetja, ki prodajajo nepremičnine, želijo sodelovati pri prenovi stavb ali gradbenih projektih, in so izjemno zainteresirani za uporabo dronov za nepremičnine. To so običajno večja mesta, kjer so zračne slike bolj koristne za zajem celotne nepremičnine z istimi tehnikami, vendar z letenjem veliko višje.
Ključne besede: logistika, zakonodaja, razvoj, dron, nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Povezane nepremičnine : magistrsko delo
Jure Grivić, 2023, magistrsko delo

Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin. Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje. Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (740,66 KB)

3.
Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko delo
Belmina Halvadžić, 2023, magistrsko delo

Opis: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Ključne besede: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
5.
Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko delo
Janja Motaln, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

6.
Realizacija (izvršitev) stvarnopravnih zavarovanj : magistrsko delo
Lucija Pezdiček, 2022, magistrsko delo

Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju.
Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 1125; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Stvarnopravni in zemljiškoknjižni učinki zaznabe izvršbe ter pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Helena Vravnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe. Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe. Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine.
Ključne besede: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (742,53 KB)

8.
Informatizacija poslovanja nepremičninskih organizacij
Melita Bojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1066; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

9.
Primerjava nepremičninskega trga Gorica - Nova Gorica
Mitja Barišić, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil preučiti nepremičninski trg v Novi Gorici in Gorici po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pričakovati bi bilo, da se bodo Novogoričani po odprtju meje v večji meri odločali za nakup nepremičnin v Gorici. Za takšno domnevo obstaja več objektivnih razlogov, denimo večja ponudba, nižje cene, subvencije in nižji davki. Pregled obstoječega stanja pa je pokazal, da se Novogoričani kljub nakazanim prednostim le v manjši meri odločajo za nakup nepremičnin v Gorici. Preko pogovorov z nepremičninskimi agencijami v Novi Gorici in prek anonimne ankete, ki smo jo izvedli med Novogoričani, smo skušali ugotoviti, zakaj je temu tako. Glede na pridobljene podatke navajamo nekatera priporočila, ki bodo lahko v pomoč nepremičninskih agencijam pri oglaševanju prodaje nepremičnin v Gorici, pa tudi posameznikom, ki se zanimajo za nakup nepremičnine v Gorici. Novogoriške nepremičninske agencije morajo povečati obstoječo ponudbo nepremičnin iz Gorice. Pri tem se morajo podrobneje seznaniti z italijanskim nepremičninskim trgom in novogoriškim kupcem nuditi celovito podporo pri nakupu stanovanja, tudi v primeru reševanja praktičnih zadev (italijansko telefonsko omrežje, registracija avtomobila v Italiji, asistenca na italijanskih uradih v teku urejanja dokumentacij ipd.). Obenem lahko novogoriške nepremičninske agencije k oglaševanju nepremičnin v Gorici dodajo informacije o prednostih nabave nepremičnine v Gorici (nižje cene, nižji davki, subvencije ...). Pri tem bi morale dati večji težo na digitalni marketing in se oglaševati tudi prek socialnih omrežij. V povezavi s tem bi morale povečati senzibilnost do travmatične kolektivne memorije Slovencev, ki je povezana z obdobjem fašizma.
Ključne besede: Gorica, Nova Gorica, nepremičnine, marketing, digitalni marketing
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1446; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo : magistrsko delo
Maja Makari, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo. V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi. Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim. Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo). V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana. Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih. Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1833; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 1.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici