1. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, diplomsko delo Opis: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. |
3. |
4. Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in NemčijeDamiana Pajnkiher, 2023, diplomsko delo Opis: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške.
Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane.
V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Ključne besede: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,36 MB) |
5. NEPOSREDNE TUJE NALOŽBE V SLOVENIJI IN EUŽivana Sever, 2009, diplomsko delo Opis: Glavna skrb vseh mednarodnih vlagateljev je varstvo neposrednih tujih naložb (NTN). Prepričani morajo biti v to, da jim bo njihova naložba povrnila ves pričakovan dohodek. Da pa lahko razumemo varstvo NTN, je najprej potrebno razumeti kaj NTN sploh so. NTN so vse naložbe iz tujine z namenom kontrolirati ciljno družbo, pri čemer vlagateljev kontrolni delež presega 10% pravic v ciljni družbi. Ta 10% prag je določen zato, da lahko od neposrednih tujih vlagateljev ločimo portfelij vlagatelje, katerih namen ni kontrolirati družbe ali na kakršenkoli drug način aktivno sodelovati v družbi kot delničarji ali družbeniki.
Varovanje NTN sestavljata dva bistvena dela: razlastitev ('taking') in uprava ('red tape'). Razlastitev je najnevarnejša oblika vsiljevanja države-gostiteljice v pravico tujega vlagatelja. Torej, če želi biti država prepoznavna kot privlačna država za NTN, mora slediti standardu, po katerem je razlastitev mogoča le zaradi zelo omejenih razlogov v javnem interesu, proti plačilu in samo proti nadomestilu. Ta kriterij zpolnjujeta obe, Slovenija in Nemčija.
Država mora zaščititi neposredne tuje vlagatelje pred posredno razlastitvijo. To pomeni, da mora država-gostiteljica predpisati ustrezne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili sitnosti in izgon vlagateljev iz države samo zaradi neprimernega birokratskega in neprijateljskega pristopa celotne uprave. Takšna neprijateljska pravila so lahko v obliki zaviralnih upravnih ukrepov ali pa v obliki nezadostnega ali delnega sodnega varstva.
Dejstvo, da je Slovenija, v preteklosti tudi Nemčija, dosegla visoko stopnjo varstva NTN na vseh področjih. Zadostna zaščita NTN obstaja, ne samo na področju lastnine, ampak tudi na področju intelektualne lastnine, pri davkih, skupnem nadzoru in reševanju sporov.
Ključne besede: neposredna tuja naložba, Slovenija, Nemčija, tuji vlagatelj, investicijska klima, prevzem, razlastitev, nacionalizacija, korporacija in repatriacija.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Primerjalna analiza zavarovanj odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družb v Sloveniji in NemčijiLana Kovačević, 2022, diplomsko delo Opis: Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora je v zadnjih letih postalo bistvena sestavina korporativnega upravljanja, tudi zato ker so vodilni delavci zaradi strožje regulative pri sprejemanju poslovnih odločitev vse bolj izpostavljeni različnim tveganjem. Regulativa na tem področju se med državami razlikuje, kar vpliva tudi na razvoj zavarovalnega produkta in ponudbo na zavarovalnem trgu. V Nemčiji, kjer je trg zelo razvit in zavarovanja pogosta, je regulativa podrobneje urejena kot v Sloveniji, kjer se tovrstna zavarovanja šele razvijajo. Posledično je tudi zaradi svoje velikosti zavarovalni trg v Nemčiji na tem področju bolj razvit. Kljub vse večjemu zavedanju o pomembnosti zavarovanja D&O je v Sloveniji še zmeraj zavarovano malo število družb. V diplomskem delu smo analizirali področje D&O-zavarovanj v dveh izbranih državah, pripravili pregled regulative, zakonodaje in predpisov na tem področju, ter analizirali ponudbo teh zavarovanj. Identificirali smo pomanjkljivosti pravne ureditve D&O-zavarovanj in podali predloge za izboljšanje oz. spremembe na tem področju. Z opravljeno primerjalno analizo področja D&O-zavarovanj v Sloveniji in Nemčiji smo ugotovili, da slovenska regulativa vsebinsko, a s časovnim zamikom sledi nemški, slovenski zavarovalni trg na tem področju pa raste in se razvija.
Ključne besede: zavarovalništvo, člani organov vodenja in nadzora, D&O-zavarovanja, regulativa D&O-zavarovanj, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 507; Prenosov: 78
Celotno besedilo (942,56 KB) |
7. Poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji - Nemčija, Avstrija in ŠvicaBarbara Naveršnik, 2022, magistrsko delo Opis: Pogajanja so del našega vsakdana. Pogajamo se, ker želimo s tem nekaj doseči. S pogajanji pa se ne srečujemo zgolj v našem zasebnem življenju, ampak tudi v poslovnem svetu. Poslovna pogajanja veljajo za zahteven proces, ki mu je potrebno nameniti veliko pozornosti in predpriprav.
V magistrskem delu smo se osredotočili na poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji iz Nemčije, Avstrije in Švice. V teoretičnem delu smo predstavili faze, tehnike, taktike, stile in sloge pogajanj, prav tako pa smo se v delu osredotočili tudi na osebnostne lastnosti pogajalcev ter vpliv kulture in nebesedne komunikacije na razplet poslovnega srečanja. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili tudi vse tri nemško govoreče države.
V empiričnem delu magistrskega dela podajamo rezultate strukturiranega intervjuja, ki smo ga opravili s poslovnežema iz podjetij X in Y, ki oba uspešno poslujeta na nemškem ter avstrijskem oziroma švicarskem trgu. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je poznavanje medkulturnih razlik ključno za pozitiven potek poslovnih pogajanj. Potrdili smo tudi, da so izjemno pomembne kvalitetne priprave, predvsem na začetku posameznikove poslovne poti, ko kot pogajalec še nima večletnih izkušenj. Prav tako so nemško govoreči narodi v večji meri prepričani, da je domače okolje prednost pri poslovnih pogajanjih, pri poslovanju z njimi pa je znanje nemščine priporočljivo, ni pa nujno. Nemško govoreči partnerji pa v svetu veljajo za trde in nezaupljive pogajalce, ki so običajno skeptični do poslovanja s poslovneži z območja Balkana.
Temeljni cilj magistrskega dela je bil predstaviti poslovna pogajanja v nemško govorečih državah in ugotoviti, na kaj morajo biti poslovneži pozorni ob sklepanju poslov z zgoraj omenjenimi državami.
Ključne besede: mednarodna pogajanja, Nemčija, Avstrija, Švica, komunikacija, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 136
Celotno besedilo (12,07 MB) |
8. Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EUArmin Odobašić, 2022, magistrsko delo Opis: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže.
V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Ključne besede: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 843; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,80 MB) |
9. Literarisierung der politisch-sozialen situation deutschlands in christa wolfs roman der geteilte himmelSara Bunderla, 2020, diplomsko delo Opis: test
Ključne besede: Christa Wolf, Razdeljeno nebo, socializem, kapitalizem, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, socialistična samozavest, favoriziranje, beg v Zvezno republiko Nemčijo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 50
Celotno besedilo (800,73 KB) |
10. Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in NemčijiLina Colja, 2020, diplomsko delo Opis: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude.
Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti.
Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Ključne besede: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 174
Celotno besedilo (774,70 KB) |
