| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike v vodenju v različnih kulturah
Sara Režonja, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Ključne besede: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1504; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Analiza učinkov turističnih satelitskih računov v Sloveniji in na njenih največjih turističnih trgih
Aljaž Nerad, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Ključne besede: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1270; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne banke
Mateja Pavlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Ključne besede: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1822; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
6.
7.
8.
PRIMERJAVA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA V MEDNARODNEM POSLOVANJU
Mihela Pipenbaher, 2011, diplomsko delo

Opis: Kultura in kulturne razlike, ki obstajajo med narodi, so postale v času vedno večje globalizacije poslovanja izjemnega, če ne celo ključnega pomena. Vsako podjetje, ki želi svoje poslovanje razširiti na tuje trge, se mora teh razlik zavedati, jih spoznati, jih sprejeti in predvsem upoštevati. Za uspešno vzpostavitev poslovnih odnosov s tujimi podjetji in tujimi poslovnimi partnerji, se moramo podrediti določenim kulturnim zakonitostim trga, na katerega želimo vstopiti. Kakor hitro pa začnemo govoriti o poslovanju preko meja naše države, se pojavi še ena pomembna kategorija s katero se slej ko prej soočimo, to so pogajanja. Sporazumov, dogovorov, poslovnega sodelovanja namreč ne moremo doseči, ne da bi se prej z našimi potencialnimi bodočimi partnerji dogovorili o podrobnostih, željah, pričakovanjih, ene in druge strani interesentov. Tukaj pa pride v ospredje problem interakcije različnih kultur. V kolikor na pogajanja stopimo dobro pripravljeni in poučeni o temeljnih sestavinah kulture nasprotne strani in jih tekom pogajanj tudi upoštevamo, imamo možnost da pogajanja uspešno izpeljemo in dosežemo sporazum. Dovolj je, če tekom pogajanj upoštevamo samo temeljna pravila nasprotne kulture, popolno poenotenje s kulturo nasprotne strani ni priporočljivo, saj lahko izpademo smešni. Pogajalski proces se od kulture do kulture razlikuje. Za prikaz razlik v pogajalskem procesu med pripadniki različnih kultur, smo si izbrali dve povsem različni državi, severno državo Nemčijo in južno sosedo Italijo. Na primeru teh dveh držav lahko vidimo, kako pomembno je poznati kulturo države s katero stopamo v pogajalski proces. Pravila, vrednote in norme, ki veljajo in jih je potrebno upoštevati v eni državi, lahko v drugi izzovejo neodobravanje in nerazumevanje. Pomen priprav na pogajanja je izjemnega pomena. Vsako pogajanje je namreč nekaj novega in edinstvenega. Četudi smo se z pripadniki določene kulture že kdaj pogajali, to ne pomeni da lahko gradimo samo na teh izkušnjah. Zaključimo lahko s splošno ugotovitvijo, da so se z razvojem in razmahom globalizacije, povečali tudi izzivi in hkrati možnosti poslovnežev, ki delujejo na mednarodnih trgih.
Ključne besede: globalizacija, kultura, kulturne razlike, poslovna kultura, mednarodna poslovna pogajanja, pogajalski slog, Nemčija, Italija
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 2013; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (707,71 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici