| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 157
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza zavarovanj odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družb v Sloveniji in Nemčiji
Lana Kovačević, 2022, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora je v zadnjih letih postalo bistvena sestavina korporativnega upravljanja, tudi zato ker so vodilni delavci zaradi strožje regulative pri sprejemanju poslovnih odločitev vse bolj izpostavljeni različnim tveganjem. Regulativa na tem področju se med državami razlikuje, kar vpliva tudi na razvoj zavarovalnega produkta in ponudbo na zavarovalnem trgu. V Nemčiji, kjer je trg zelo razvit in zavarovanja pogosta, je regulativa podrobneje urejena kot v Sloveniji, kjer se tovrstna zavarovanja šele razvijajo. Posledično je tudi zaradi svoje velikosti zavarovalni trg v Nemčiji na tem področju bolj razvit. Kljub vse večjemu zavedanju o pomembnosti zavarovanja D&O je v Sloveniji še zmeraj zavarovano malo število družb. V diplomskem delu smo analizirali področje D&O-zavarovanj v dveh izbranih državah, pripravili pregled regulative, zakonodaje in predpisov na tem področju, ter analizirali ponudbo teh zavarovanj. Identificirali smo pomanjkljivosti pravne ureditve D&O-zavarovanj in podali predloge za izboljšanje oz. spremembe na tem področju. Z opravljeno primerjalno analizo področja D&O-zavarovanj v Sloveniji in Nemčiji smo ugotovili, da slovenska regulativa vsebinsko, a s časovnim zamikom sledi nemški, slovenski zavarovalni trg na tem področju pa raste in se razvija.
Ključne besede: zavarovalništvo, člani organov vodenja in nadzora, D&O-zavarovanja, regulativa D&O-zavarovanj, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (942,56 KB)

2.
Poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji - Nemčija, Avstrija in Švica
Barbara Naveršnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Pogajanja so del našega vsakdana. Pogajamo se, ker želimo s tem nekaj doseči. S pogajanji pa se ne srečujemo zgolj v našem zasebnem življenju, ampak tudi v poslovnem svetu. Poslovna pogajanja veljajo za zahteven proces, ki mu je potrebno nameniti veliko pozornosti in predpriprav. V magistrskem delu smo se osredotočili na poslovna pogajanja z nemško govorečimi partnerji iz Nemčije, Avstrije in Švice. V teoretičnem delu smo predstavili faze, tehnike, taktike, stile in sloge pogajanj, prav tako pa smo se v delu osredotočili tudi na osebnostne lastnosti pogajalcev ter vpliv kulture in nebesedne komunikacije na razplet poslovnega srečanja. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili tudi vse tri nemško govoreče države. V empiričnem delu magistrskega dela podajamo rezultate strukturiranega intervjuja, ki smo ga opravili s poslovnežema iz podjetij X in Y, ki oba uspešno poslujeta na nemškem ter avstrijskem oziroma švicarskem trgu. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je poznavanje medkulturnih razlik ključno za pozitiven potek poslovnih pogajanj. Potrdili smo tudi, da so izjemno pomembne kvalitetne priprave, predvsem na začetku posameznikove poslovne poti, ko kot pogajalec še nima večletnih izkušenj. Prav tako so nemško govoreči narodi v večji meri prepričani, da je domače okolje prednost pri poslovnih pogajanjih, pri poslovanju z njimi pa je znanje nemščine priporočljivo, ni pa nujno. Nemško govoreči partnerji pa v svetu veljajo za trde in nezaupljive pogajalce, ki so običajno skeptični do poslovanja s poslovneži z območja Balkana. Temeljni cilj magistrskega dela je bil predstaviti poslovna pogajanja v nemško govorečih državah in ugotoviti, na kaj morajo biti poslovneži pozorni ob sklepanju poslov z zgoraj omenjenimi državami.
Ključne besede: mednarodna pogajanja, Nemčija, Avstrija, Švica, komunikacija, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

3.
Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EU
Armin Odobašić, 2022, magistrsko delo

Opis: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže. V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Ključne besede: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
5.
Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in Nemčiji
Lina Colja, 2020, diplomsko delo

Opis: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude. Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti. Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Ključne besede: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 348; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (774,70 KB)

6.
Razlike v vodenju v različnih kulturah
Sara Režonja, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Ključne besede: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 691; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Primerjalna analiza poslovnega okolja v panogi kmetijstva Nemčije in Nizozemske
Lara Klemenc, 2021, diplomsko delo

Opis: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 460; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Ključne besede: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 544; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Ključne besede: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 512; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (723,29 KB)

10.
Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in Nemčiji
Gregor Rihtarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Ključne besede: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1254; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (796,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici