1. Nega in higiena tekstilij : dnevnik laboratorijskih vajManja Kurečič, Branko Neral, 2021 Opis: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja.
Ključne besede: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 1135; Prenosov: 160
 Celotno besedilo (4,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Problemi pri mehčanju vode v pralnicah : okužba ionskih izmenjevalcevSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Suzana Arnuš, 2003, pregledni znanstveni članek Opis: Vsaka pralnica naj bi imela napravo za ionsko izmenjavo, torej napravo za mehčanje vode. Med delovanjem ionskega izmenjevalca se na površini sintetičnih smol/polimerov nalagajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in tvorijo biofilm. Ko biofilm doseže kritično točko, se iz njega pričnejo mikroorganizmi izpirati v mehko vodo. V primeru, da proizvedena mehka voda kaže povečano obremenitev z mikroorganizmi, govorimo o biološkem onesnaževanju. Zaradi tega moramo ionski izmenjevalec redno nadzirati. Rast mikroorganizmov na površini ionskega izmenjevalca preprečimo s kontinuiranim kloriranjem. Če ugotovimo nastanek biofilma, ionski izmenjevalec dezinfeciramo z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi. Priporoča se uporaba peroksiocetne kisline, saj so raziskave pokazale, da peroksiocetna kislina že v zelo majhni koncentraciji in krajšem času učinkovanja povzroči uničenje nastalega biofilma. V raziskavi smo preverili kakovost mehčane vode, ki vstopa v postopek pranja v štirih pralnicah bolnišničnih tekstilij, da bi ugotovili, all je voda biološko onesnažena, kar zmanjša kemo-termični razkuževalni učinek postopka pranja. Rezultate smo primerjali s priporočenimi zahtevami za kakovostno nego in higieno tekstilij RAL-GZ 992/2 za bolnišnične tekstilije.
Ključne besede: nega tekstilij, pralnice, ionski izmenjevalec, dezinfekcija, peroksiocetna kislina, bolnišnično perilo, higiena
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1274; Prenosov: 135
Celotno besedilo (574,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilijBranko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij.
Ključne besede: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1223; Prenosov: 169
Celotno besedilo (378,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Hygiene monitoring systems : the laundering of hospital textiles in SloveniaSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2013, strokovni članek Ključne besede: nega tekstilij, bolnišnično perilo, higiena pralnic, standardi, textile care, hospital laundry, laudry hygiene, standards
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 3409; Prenosov: 53
 Povezava na celotno besedilo |
5. Pralni oreščki in učinkovitost pranjaUrška Mirnik, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučili nego tekstilij z alternativnim pralnim sredstvom, pralnimi oreščki. Analiza objavljenih člankov kaže na dejstvo, da je vrednotenje učinkovitosti odstranjevanja nečistoč in mikroorganizmov s pomočjo pralnih oreščkov dokaj slabo raziskano. Namen diplomske naloge je bil ovrednotiti učinkovitost odstranjevanja nečistoč ter mikroorganizmov s pralnimi oreščki pri različnih pogojih pranja. Prav tako smo želeli ugotoviti vpliv temperature kopeli in časa pranja na koncentracijo izločenih neionskih tenzidov iz pralnih oreščkov. V eksperimentalnem delu so predstavljene lastnosti uporabljenih materialov, uporabljenih postopkov ter metode dela in aparati. Ugotovili smo, da je bilo pralno sredstvo IEC bolj učinkovito pri odstranjevanju madežev kot pralni oreščki. Ugotovili smo tudi, da pralni oreščki nimajo razkuževalnega učinka proti bakteriji Enterococcus faecium in da je odstranjevanje nečistoč s pralnimi oreščki.
Ključne besede: Nega tekstilij, pranje, saponini, pralni oreščki
Objavljeno v DKUM: 18.10.2013; Ogledov: 2512; Prenosov: 194 (2 glasa)
Celotno besedilo (1,80 MB) |
6. UČINKI FOTOKATALITIČNEGA POSTOPKA NEGE TEKSTILIJTjaša Hrovatič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskala učinke fotokatalitičnega postopka nege bombažne tkanine. Fotokataliza je pojem, ki vključuje proces aktivacije kemijske reakcije s pomočjo katalizatorja in fotonov, ki v katalizatorju sprožijo začetni reakcijski mehanizem. Bombaž je celulozno vlakno, ki je do danes najbolj uporabljeno tekstilno vlakno. Danes vemo, da je čiščenje različnih tekstilij ekološko in energetsko sporen proces zaradi onesnaževanja okolja z različnimi kemikalijami. Problem lahko zmanjšamo s samočistilnimi površinami oziroma površinami z enostavnim vzdrževanjem na osnovi fotoaktivnih kovinskih oksidov. V zadnjem času opažamo izrazito aktivnost v smeri alternativnih postopkov čiščenja, ki so predmet mnogih raziskav. Eden izmed njih je tudi fotokatalitični postopek nege, ki pa za enkrat ostaja neraziskan in bo zato predmet mojega diplomskega dela.
Ključne besede: nega tekstilij, UV sevanje, TiO2, fotokataliza, odstranjevanje nečistoč, razkuževanje tekstilij.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2935; Prenosov: 175
Celotno besedilo (888,75 KB) |
7. UPORABA IN NEGA MEDICINSKIH TEKSTILIJ V BOLNIŠNICAHVesna Marguč, 2011, diplomsko delo Opis: Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najhitreje razvijajočih se področij na svetu in nobeno drugo potrošno blago v bolnišnicah ni tako razširjeno in pogosto uporabljeno, kot so tekstilije. Na podlagi dostopnih podatkov smo v diplomskem delu predstavili pregled in opis najpogosteje uporabljenih medicinskih tekstilij v bolnišnicah. Opisali smo sodobne materiale za medicinske tekstilije, ki kažejo napredek na medicinskem področju ter pripomorejo k še boljši zaščiti in udobju tako bolnika, kot zdravstvenega osebja. Osredotočili smo se predvsem na operacijske tekstilije in predstavili standarde, katerim morajo ustrezati medicinske tekstilije v zdravstvu. Ker so medicinske tekstilije zaradi svoje strukture idealen medij v katerem se zadržujejo mikroorganizmi, smo v nadaljevanju hoteli opozoriti na mikroorganizme, ki jih lahko pričakujemo pri rokovanju s tekstilijami v bolnišnicah, operacijskih dvoranah in predvsem v pralnicah, kjer se izvaja pranje medicinskih tekstilij. Proti slednjim pa je pomembno tudi pravilno ukrepati, zato je bil namen diplomskega dela opisati nego medicinskih tekstilij, ki se začne vse od zbiranja tekstilij na oddelkih, do prevoza, sortiranja, pranja, razkuževanja, sušenja, sortiranja ter končnega prevoza tekstilij nazaj na oddelek. Bolnišnične pralnice morajo ustrezati določenim standardom, da lahko izpolnijo osnovni namen pranja, ki je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. V bolnišnicah nastajajo veliki stroški, zato je tudi izbira materialov pomembna. V zadnjem delu diplomske naloge smo predstavili stroškovni pregled uporabe materialov za enkratno in večkratno uporabo, ki je bil dobljen v UKC Mariboru in pri BTT tekstilu d.o.o.
Ključne besede: medicinske tekstilije, OP tekstilije, bolnišnične okužbe, nega medicinskih tekstilij.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 3069; Prenosov: 621
Celotno besedilo (4,03 MB) |
8. |
9. |
10. |
