| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 632; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (905,14 KB)

2.
Avtobiografski elementi in tema diskriminacije v romanu Ne ubijaj slavca
Vesna Zidar Antlej, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Avtobiografski elementi in tema diskriminacije v romanu Ne ubijaj slavca je sestavljena iz dveh delov in analizira roman ameriške avtorice Harper Lee. Prvi del diplomske naloge dokazuje, da so nekateri dogodki oziroma osebe, ki se pojavljajo v romanu, vzeti iz avtoričinega življenja. Analiza je usmerjena v primerjavo resničnega in fiktivnega sveta. Vzporednice z resničnostjo so dokazane s primerjavo življenjskih razmer, šolskega sistema, določenih dogodkov, črnskih služkinj ter nekaterih literarnih likov. Primerjave življenjepisov nekaterih ljudi in literarnih likov dokazujejo, da so liki matere, Atticusa, Dilla, Toma Robinsona in Booja zasnovani po resničnih osebah. V drugem delu diplomske naloge je analizirana tema diskriminacije v romanu. Pri tem je posebna pozornost namenjena analizi prisotnosti diskriminacije glede na raso, diskriminacije glede na spol in diskriminacije glede na družbeni oziroma socialni status. Natančna analiza dokazuje, da je v romanu najbolj poudarjena diskriminacija glede na raso – črnci so diskriminirani v vseh točkah raziskovanja, najbolj pa izstopa (ne)enakost pred zakonom. Zelo izrazita je tudi diskriminacija glede na družbeni oziroma socialni status – ljudje v fiktivnem Maycombu so namreč uvrščeni v štiri skupine. Diplomska naloga dokazuje, da je prisotnost diskriminacije glede na spol prisotna, a ne tako izrazita kot prvi dve, saj so ženske, razen nekaj izjem, predstavljene predvsem v tradicionalni vlogi.
Ključne besede: Harper Lee, Ne ubijaj slavca, avtobiografija, ameriška književnost, diskriminacija
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2511; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici