1. Plant trait composition in lowland calcareous and acidic semi-dry grasslandsSonja Škornik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: European semi-dry grasslands are habitats of high conservation value. Therefore, research into the mechanisms of community assembly is important for their effective management. Using data from 76 vegetation plots of calcareous and acidic semi-dry grasslands in continental Slovenia, the author analysed the composition of plant traits, focusing on less studied belowground traits. Community-weighted means were calculated for nine plant functional traits: life form, growth form, clonal growth organ (CGO) type, persistence of connection in CGO, number of clonal offspring shoots, lateral spreading distance, role of CGO, bud bank, CSR strategy. The results showed that both grassland communities were characterized by high local persistence (perennial plants with long-lived connections between ramets). Acidic grasslands had more species with rosettes, rhizomes and stress-tolerators, indicating more stressful conditions, probably due to low pH. Mesic grassland species with numerous stolons and longer lateral spread were also characteristic of acidic grasslands. Calcareous grasslands hosted more competitors, plants with leafy stems and plants with perennial main roots. This study contributes to a deeper understanding of grassland processes and provides a basis for future investigations of belowground plant traits and their function.
Ključne besede: biodiversity, community assembly, permanent grassland, plant traits, ecosystem functions, Natura 2000, Festuco-Brometea
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (11,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Environmental factors influencing the distribution of habitat types in the highlands of the Kamnik - Savinja AlpsSonja Škornik, Igor Paušič, Tone Novak, Franc Janžekovič, Danijel Ivajnšič, Mihaela Tostovršnik, Peter Kozel, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Ključne besede: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ciljno usmerjeni ukrepi kmetijske politike za ohranjanje biodiverziteteSonja Škornik, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kmetijsko-okoljski ukrepi so v skupni kmetijski politiki EU uveljavljen model finančnih spodbud za gospodarjenje na načine, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. V prispevku sta predstavljena osnovna modela kmetijsko-okoljskih ukrepov za ohranjanje biodiverzitete: klasični model ukrepov za izvajanje določene kmetijske rabe in novejši pristop ciljno usmerjenih ukrepov. Povzete so osnovne značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti obeh modelov. Poudarek je na pristopu ciljno usmerjenih plačil, saj lahko zaradi njegovih prednosti pričakujemo vedno več shem, ki bodo temeljile na tem konceptu. V prispevku je nadalje prikazan razvoj kazalnikov za varstvo ekstenzivnih travišč s ciljno usmerjenimi ukrepi, ki je zasnovan na izbiri seznama indikatorskih rastlinskih vrst.
Ključne besede: kmetijsko-okoljski ukrepi, ekstenzivna travišča, indikatorske vrste, Natura 2000, monitoring travišč
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Povezava na datoteko |
4. Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko deloAnja Avberšek, 2023, magistrsko delo Opis: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Ključne besede: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Objavljeno v DKUM: 23.10.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,78 MB) |
5. Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije : magistrsko deloEva Gorjup, 2023, magistrsko delo Opis: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih
habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja,
kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino
funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave
je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez
rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal
apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso
hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s
prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum).
Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko,
Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne
baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov,
obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med
poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega
širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini).
Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo
podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede
pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za
katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato
manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna
korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V
traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi
obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial
vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in
pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega
nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili
tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med
poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto),
II
največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave
predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na
obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno
vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Ključne besede: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 312
Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Turistični razvoj območja v okolici zadrževalnika Medvedce : projektna nalogaMatevž Rajh, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi je obravnavano območje v okolici zadrževalnika Medvedce. Naloga povzame in predstavi zgodovino kampiranja in glampinga, predstavi vrste glampinga in možne lokacije postavitve. Na osnovi analiz referenčnih primerov so določeni kriteriji uvrščanja v prostor. V nadaljevanju naloge je analizirano območje zadrževalnika Medvedce. Na osnovi kriterijev referenčnih primerov in podatkov, pridobljenih iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih, ter analize zadrževalnika Medvedce prikaže testno lokacijo za postavitev glampinga. V končnem delu naloge je prikazan konceptualno zasnovan glamping in prostorska ureditev aktivnosti v okolici zadrževalnika Medvedce.
Ključne besede: glamping, Natura 2000, zadrževalnik Medvedce
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1304; Prenosov: 110
Celotno besedilo (34,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v HalozahKatja Vajda, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,89 MB) |
9. Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko deloManja Cestar, 2019, magistrsko delo Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije.
Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka.
Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25.
Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem.
V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično.
RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1541; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1946; Prenosov: 304
Celotno besedilo (2,76 MB) |
