Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Ključne besede: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 85; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V projektni nalogi je obravnavano območje v okolici zadrževalnika Medvedce. Naloga povzame in predstavi zgodovino kampiranja in glampinga, predstavi vrste glampinga in možne lokacije postavitve. Na osnovi analiz referenčnih primerov so določeni kriteriji uvrščanja v prostor. V nadaljevanju naloge je analizirano območje zadrževalnika Medvedce. Na osnovi kriterijev referenčnih primerov in podatkov, pridobljenih iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih, ter analize zadrževalnika Medvedce prikaže testno lokacijo za postavitev glampinga. V končnem delu naloge je prikazan konceptualno zasnovan glamping in prostorska ureditev aktivnosti v okolici zadrževalnika Medvedce.
Ključne besede: glamping, Natura 2000, zadrževalnik Medvedce
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1009; Prenosov: 95
Celotno besedilo (34,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Mrežekrilci (Neuropterida) so v Sloveniji iz naravovarstvenega vidika slabo raziskana skupina žuželk. Prav iz tega razloga smo se odločili, da opravimo popis mrežekrilcev na območju ribnikov Petelinjek, ki so del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Naš cilj je bil, da ob popisu naravovarstveno ovrednotimo favno mrežekrilcev, in sicer s pomočjo Rdečega seznama mrežekrilcev Slovenije. Prav tako je bil naš cilj opredeliti mrežekrilce tudi kot bioindikatorsko skupino. Živali smo popisovali dvakrat mesečno od aprila do oktobra med letoma 2016 in 2017 na osmih lokalitetah v okolici ribnika Štepihovec in Štatenberšek. V laboratoriju je nato sledila determinacija nabranih živali ter etiketiranje in ureditev mokre zbirke. Na območju ribnikov Petelinjek smo našli 30 vrst mrežekrilcev, in sicer eno vrsto iz redu velekrilcev (Megaloptera), ostale vrste pa pripadajo redu pravih mrežekrilcev (Neuroptera). Vrstno najbolje zastopani sta bili družina tenčičaric (Chrysopidae) in družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae). Iz družine tenčičaric smo našli vseh pet v Sloveniji prisotnih vrst iz rodu Chrysoperla, med katerimi je še posebej zanimiva najdba vrste Chrysoperla mediterranea. Skoraj polovica najdenih vrst je bioindikatorskih, med njimi pa so tudi vrste, ki imajo vodne ličinke. To so: Sialis lutaria, Sisyra nigra, Sisyra terminalis in Osmylus fulvicephalus. Te štiri vrste so vključene tudi na Rdeči seznam mrežekrilcev Slovenije, kjer so opredeljene kot ranljive vrste.
Ključne besede: Neuropterida, Megaloptera, Neuroptera, ribniki Petelinjek, Ličenca pri Poljčanah, Natura 2000, naravovarstvo, ogrožene vrste, rdeči seznam, bioindikacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1414; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi… Anketirane smo razdelili v štiri podvzorce, prav tako smo podali tudi skupni vzorec celotne populacije glede na razpoložljive odgovore posameznega vprašanja v anketi. Pri poznavanju terminologije smo se osredotočili predvsem na termine kot so: biodiverziteta, Natura 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti. Zanimalo nas je tudi poznavanje ogroženih vrst živali, rastlin in naravovarstvenih območij. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo bolj povezani z naravo bolje poznajo terminologijo, ogrožene organizme in zavarovana območja. Zavarovana območja, od najmanjših naravnih spomenikov do največjih parkov, v katera so vgrajena prizadevanja in trud generacij pred nami, so namreč bogastvo, najlepši dragulj, ki ga imamo v tej kroni, ki jo imenujemo narava. V vsakdanjem življenju se tega bogastva Slovenije velikokrat premalo zavedamo. V diplomskem delu smo naredili primerjavo med mestnim in podeželskim prebivalstvom, pri čemer smo ugotovili, da večji delež naših anketiranih predstavlja mestno prebivalstvo. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo na podeželju in hrano pridelajo doma, bolje poznajo zavarovana območja in ogrožene organizme. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje naravovarstvene terminologije med anketiranci zelo slabo. Primerjava mestnega in podeželskega prebivalstva je pokazala, da je poznavanje naravovarstvene terminologije boljše pri podeželskem kot pri mestnem prebivalstvu. Pri poznavanju zavarovanih območij je največ anketiranih kot zavarovano območje zapisalo Triglavski narodni park, kar smo predvidevali in je tudi razumljivo, saj gre za edini in največji slovenski narodni park.
Ključne besede: poznavanje terminologije, zavarovano območje, biodiverziteta, Natura 2000, redke vrste.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1101; Prenosov: 107
Celotno besedilo (962,71 KB)