Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1231; Prenosov: 351
Celotno besedilo (567,98 KB)

Opis: Nasilje nad otroki je problem, ki je največkrat skrit v ''varnem'' družinskem okolju. Družina bi naj ustvarjala okolje, v katerem bi otrok našel ljubezen, zaupanje, toplino, razumevanje in podporo. Vse prevečkrat pa temu ni tako. Država je tista, ki mora ustvariti potrebne razmere za varstvo družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine. Leta 2008 je bil za ta namen sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prvi zakon, ki izrecno obravnava nasilje v družini. Ta zakon določa pojem nasilja v družini, vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Zakon kot nasilje opredeljuje vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Pri tem pa ni pomembna starost, spol ali katerakoli druga osebna okoliščina žrtve ali povzročitelja. Vse prevečkrat si pred nasiljem zatiskamo oči in ga nočemo videti. Nasilje nad otroki želimo opravičiti z vzgojnimi metodami, intervencijo države pa vidimo kot poseganje v zasebnost družine. Zavedati se moramo, da so otroci skupina ljudi, ki zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno varstvo, le-to pa jim zagotavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Ni dovolj, da vidimo nasilje in ga prepoznamo, pomembno je, da ga skušamo preprečiti in otroke vzgajati v nenasilnem okolju, v katerem bodo lahko razvili svoje sposobnosti in potencial. Pomembno vlogo v boju proti nasilju nad otroki imajo centri za socialno delo. Omenjeni zakon jim nalaga obveznost, da preučijo okoliščine vsakega primera, da žrtvi nudijo pomoč, da izdelajo načrt pomoči, da vodijo zbirko podatkov in jo obdelujejo ter obravnavajo tudi povzročitelja nasilja in ne le žrtev. Kadar center za socialno delo presodi, da je potrebno izdelati načrt pomoči, ga mora pripraviti v okviru multidisciplinarnega tima, pri katerem je dolžan k sodelovanju pozvati tudi druge organe in organizacije. Ravno to sodelovanje med posameznimi organi in organizacijami pa je ključno za doseganje zastavljenega cilja – preprečiti nasilje nad otroki.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, nasilje nad otroki, center za socialno delo, multidisciplinarni tim, sodelovanje organov, policija
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1017; Prenosov: 211
Celotno besedilo (625,91 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki v Velenjski regiji je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je napisanih nekaj besed o tem, kaj nasilje je, opisane so oblike nasilja: spolno nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje kot oblika nasilja, nekaj besed pa je napisanih tudi o nasilju v družini in nasilju med vrstniki. V empiričnem delu želim z vprašalnikom, ki sem ga posredovala Centru za socialno delo Velenje, ugotoviti, kako pogosto je nasilje nad otroki v Velenjski regiji, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2008, za vsako leto posebej. Ugotoviti želim tudi, katera oblika nasilja je bila največkrat zabeležena, ali nasilje iz leta v leto narašča, kdo je v večini primerov storilec in ali so pogostejše žrtve deklice ali dečki.
Ključne besede: nasilje nad otroki, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje, nasilje v družini, nasilje med vrstniki, žrtve, storilci, posledice 
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 2958; Prenosov: 374
Celotno besedilo (386,54 KB)

Opis: Diplomsko delo Medvrstniško nasilje v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali, kaj je pojav medvrstniškega nasilja, kaj vpliva nanj, na kaj moramo biti pozorni. Pomemben poudarek smo dali tudi na vrtec, kot vzgojno-izobraževalno ustanovo in vzgojiteljico, kot pomemben dejavnik v otrokovem življenju v predšolskem obdobju. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Nasilje med vrstniki ni nov, je pa na žalost vedno pogostejši pojav. Agresiven otrok predstavlja za družbo posebno skrb, ki pa se je premalo zavedamo. Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in pogosto uporabljen izraz "bullying", ki ga različno prevajamo. Pri nas se uporabljata dva prevoda besede "bullying", in sicer ustrahovanje ali trpinčenje. V vseh postopkih in odločitvah naj bi bila korist otroka nadrejena vsem drugim interesom. Nasilje nad otroki terja celovite rešitve in prizadevanja, ki bi morala vključiti šolstvo, zdravstvo, policijo, pravosodje, socialne službe, pa tudi nevladne organizacije. Odločitve o možnih rešitvah pogosto presegajo meje in domet različnih strok, ki se s to problematiko ukvarjajo.
Ključne besede: Nasilje med otroki, nasilje v družini, nasilje v vrtcu, posledice nasilja, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, vpliv okolja, mediji, možne rešitve.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2010; Ogledov: 5149; Prenosov: 935
Celotno besedilo (738,81 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Ključne besede: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2009; Ogledov: 4744; Prenosov: 1570
Celotno besedilo (464,23 KB)