Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Medvrstniško nasilje je pogost pojav v osnovnošolskih razredih, njegove posledice so lahko učne, psihosocialne in zdravstvene. K njegovemu nastanku in ohranjanju prispevajo različni dejavniki na ravni posameznika in razreda. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialnih ciljev priljubljenosti in zaznane priljubljenosti na izvajanje medvrstniškega nasilja, preveriti moderacijski učinek zaznane priljubljenosti in razrednih (agresivnih in prosocialnih) norm priljubljenosti na ta odnos. V raziskavi s prečnim raziskovalnim načrtom je sodelovalo 6395 učencev (50 % deklet) 8. in 9. razredov iz 118 slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili analizirani z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da socialni cilji priljubljenosti in zaznana priljubljenost napovedujejo izvajanje medvrstniškega nasilja. Obenem je tudi povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejša pri višjih vrednostih zaznane priljubljenosti. Prav tako se je pokazalo, da sta tako povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja kot tudi povezava med zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejši pri višjih stopnjah agresivnih norm priljubljenosti. Prosocialne razredne norme priljubljenosti se niso izkazale kot statistično značilen moderator, spol pa je bil statistično značilno povezan z izvajanjem nasilja, vendar njegova vključitev v model ni spremenila glavnih ugotovitev. Raziskava omogoča boljši vpogled v vlogo razrednih in individualnih dejavnikov pri razumevanju medvrstniškega nasilja, ugotovitve pa lahko uporabimo pri oblikovanju intervencij ter šolskih preventivnih programov za preprečevanje medvrstniškega nasilja tako na razredni kot individualni ravni.
Ključne besede: razredne norme priljubljenosti, socialni cilji priljubljenosti, zaznana priljubljenost, medvrstniško nasilje, večnivojsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (745,50 KB)

Opis: Nasilje v družini je oblika nasilja, ki se dogaja med širšimi družinskimi člani, lahko pa tudi med dvema posameznikoma – intimnima partnerjema. Lahko je vidno že na zunaj (udarec partnerju, otroku), lahko pa zavzema bolj neopazne oblike, ki kljub subtilnosti niso zanemarljive (ekonomsko nasilje, emocionalno nasilje, zalezovanje). Stališča do intimnopartnerskega nasilja so skupek več dejavnikov, ki nakazujejo na ravnanje osebe v primeru nasilja. Osrednji cilj zaključnega dela je izpostaviti problematiko intimnopartnerskega nasilja in raziskati povezave med stališči do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenostjo posredovanja. Stališča do intimnopartnerskega nasilja so pomemben napovedni dejavnik samega nasilja kot tudi pripravljenosti na posedovanje ob nasilju. V nalogi smo proučili ravno ta dejavnika in se osredinili na nastanek različnih stališč in povezavo z vzroki, ki so pomembno soodvisni s pripravljenostjo posameznikov za posredovanje. Zaključno delo se osredotoča na stališča posameznikov do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenost na posredovanje. S spletno anketo, v katero je bilo vključenih 613 anketirancev, starih med 18 in 65 let, smo ugotavljali, kakšna so stališča do intimnopartnerskega nasilja in nasilja v družini v Sloveniji. Ugotavljamo, da so določene demografske karakteristike povezane s stališči do nasilja. Ugotavljamo, da imajo moški in prebivalci ruralnega okolja višjo toleranco do psihičnega nasilja. Nižja izobrazba, ruralno okolje in moški spol pa so prav tako dejavniki, povezani z višjo toleranco do fizičnega nasilja. Z naklonjenostjo posredovanju je na podlagi naših ugotovitev statistično značilno povezana le toleranca do psihičnega nasilja. Naše ugotovitve so skladne z ugotovitvami raziskav iz tujine.
Ključne besede: intimnopartnersko nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1008,87 KB)

Opis: Nasilje v družini predstavlja enega izmed najbolj problematičnih in hkrati najbolj prikritih tem današnje družbe. Gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri se ne govori veliko, predvsem iz vidika, da se izvaja v družini, torej v prostoru, kjer bi naj posamezniki uživali zasebnost, ljubezen in varnost. Ko se prostor, ki ga posameznik dojema kot varnega, spremeni v vir nasilja, so posledice za žrtve pogosto hude in dolgotrajne. Nasilje že nasploh pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic. Kadar se pa ta izvaja v družinskem okolju, pa pomeni tudi kršitev medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Država ima dolžnost varovati človekove pravice, pri tem pa posebno pozornost namenja žrtvam družinskega nasilja, ki sodijo med najbolj ranljive skupine v družbi. Najpogostejše žrtve tovrstnega nasilja so ženske in otroci. Država nosi posebno odgovornost, da zagotovi ustrezne institute za zaščito vseh žrtev družinskega nasilja, pri čemer mora biti v primeru otrok še posebej skrbna. Celovito ureditev tega področja predstavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kateri predvideva tudi ukrep za začasno razrešitev stanovanjske negotovosti žrtve, v kateri se znajde v trenutku, ko je primorana zaradi svoje varnosti zapustiti skupni dom, ki si ga deli s povzročiteljem nasilja. Čeprav ukrep predstavlja začasno varnost žrtvi in priložnost za življenja brez nasilja, smo kot družba odgovorni, da do problema pristopimo celovito – z ničelno toleranco do nasilja ter s ciljem, da do stanovanjske ogroženosti žrtve nasilja sploh ne prihaja.
Ključne besede: družinsko pravo, družinska razmerja, stanovanjsko varstvo, nasilje v družini, stanovanjska pravica
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Medvrstniško nasilje ima lahko številne posledice, med katerimi sta tudi znižana raven učne zavzetosti in učne uspešnosti. Čeprav je negativna povezanost med vpletenostjo v medvrstniško nasilje in učno uspešnostjo dobro dokumentirana, mehanizmi te povezave še niso povsem pojasnjeni. V tem poglavju povzemamo dosedanja spoznanja o povezanosti teh spremenljivk, s poudarkom na sodobnih modelih, ki v kontekstu medvrstniškega nasilja pojasnjujejo pomen interakcijo učenčevih značilnosti z značilnostmi njegovega okolja. Prikazujemo tudi preliminarne rezultate analize povezanosti med različnimi vidiki vključenosti v medvrstniško nasilje, učno zavzetostjo in uspešnostjo pri slovenskih učencih osmih in devetih razredov skozi tri časovne točke merjenja. Naše ugotovitve potrjujejo pretekle raziskave in predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje proučevanje kompleksnejših moderacijskih in mediacijskih modelov, ki prispevajo k razvoju ustreznih programov za spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, učna zavzetost, učna uspešnost, moderacijski modeli, mediacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (333,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Merjenje medvrstniškega nasilja je v preteklosti potekalo predvsem z uporabo kvantitativnih metod, večinoma s samoocenjevalnimi vprašalniki, v zadnjih letih pa se pojav proučuje tudi s kvalitativnimi metodami in z metodo mešanih pristopov. V prispevku v uvodu na kratko orišemo merjenje medvrstniškega nasilja, nato pa se osredinimo na opis metodologije kvantitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Ključni namen kvantitativne raziskave je bil preveriti vzajemen odnos med kazalniki socialne dinamike v razredu in vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v celotnem šolskem letu, nato pa na podlagi podatkov oblikovati smernice, namenjene učencem in zaposlenim na šoli, za preprečevanje medvrstniškega nasilja in odzivanje nanj. V vzdolžni raziskavi s tremi merjenji, ki smo jo v šolskem letu 2022/2023 smo jo izvedli na 118 osnovnih šolah v Sloveniji, so sodelovali učenci 8. in 9. razreda.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, merjenje, kvantitativne raziskave, metodologija, samoporočanje, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (379,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...