| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Didaktične igre v kontekstu izvedbe eksperimentalnega dela znotraj tematskega sklopa pojavi pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Sara Timošek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu želimo pokazati, da se lahko didaktične igre uporabljajo tudi pri predmetu naravoslovje in tehnika, zato smo preuredili igro človek ne jezi se v didaktično igro, pri kateri učenci na koncu izdelajo izdelek. To didaktično igro predstavimo v praktičnem delu, kjer analiziramo tudi rezultate, pridobljene s to igro. V teoretičnem delu pa smo analizirali igro, didaktične igre, kateri so sodobni pristopi poučevanja, konstruktivistično, izkustveno, inovativno ter sodelovalno učenje ter kaj je motivacija, kakšna je notranja ter kakšna je zunanja motivacija. V magistrsko delo smo vključili tudi naravoslovno-tehnični sklop ter geografski sklop, kjer smo opisali savinjsko regijo ter šole v savinjski regiji. V raziskavi, ki je opisana v empiričnem delu, smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu enaintridesetih učiteljev petih razredov osnovnih šol v savinjski regiji, pridobili rezultate, ki so nam pokazali, da didaktične igre pripomorejo k lažjemu usvajanju učne vsebine iz tematskega sklopa pojavi ter da so pomoč pri izdelovanju izdelka pri tehniki. Z raziskavo smo nadalje ugotovili, da imajo didaktične igre vpliv na interes za predmet naravoslovje in tehnika ter da pripomorejo k trajnostnemu znanju učencev. Te rezultate smo podprli z izvedbo didaktične igre, ki se je navezovala na tematski sklop pojavi in se osredotočala na temo veter in izdelovanje zmaja.
Ključne besede: Igra, didaktična igra, naravoslovje in tehnika, tematski sklop pojavi, izdelovanje zmaja.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)

2.
Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Karolina Cep, 2023, magistrsko delo

Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Vključevanje didaktičnih iger v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin v 4. razredu : magistrsko delo
Klavdija Bastl Enci, 2023, magistrsko delo

Opis: Kako na zanimiv in interaktiven način učencem podati učne vsebine v 4. razredu pri Naravoslovju in tehniki? Kako dati učencem moč, da sami vplivajo na potek učne ure? To lahko učenci zelo dobro doživijo skozi uporabo didaktični iger znotraj pouka. Didaktične igre predstavljajo drugačen način dela in pridobivanja znanja, ki je zanje bolj zanimiv, bolj motivacijski in jim predstavlja izziv. V magistrskem delu smo podrobneje raziskali učni načrt Naravoslovja in tehnike in se pri tem osredotočili na 4. razred. Izbrali smo si cilje, ki jih lahko realiziramo s pomočjo uporabe didaktičnih iger. Z raziskavo smo ugotovili, da med učitelji obstaja želja po uporabi didaktičnih iger predvsem zaradi tega, ker menijo, da uporaba le-teh lahko izboljša pomnjenje učne snovi, naredi pouk bolj zanimiv, bolj aktivno vključi učence itd. Zaradi teh ugotovitev smo v praktičnem delu izbranim ciljem oblikovali didaktične igre. Naš namen je bil oblikovanje le-teh in s tem olajšanje dela učiteljev, saj lahko oblikovanje ideje, izdelava in drugo vzame ogromno časa. Didaktične igre smo nato v različnih razredih tudi preizkusili in ugotovili, da so učencem igre všeč in so z velikim veseljem sodelovali. V prihodnje si tega še želijo. Tudi učitelji so podali dobro povratno informacijo in ideje ter morebitne predloge, ki bi igre še izboljšale.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, didaktične igre, aktiven pouk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (10,62 MB)

4.
Primerjava razumevanja slikovnih in video navodil pri praktičnem pouku naravoslovja in tehnike v 4. razredu : magistrsko delo
Valentina Kokovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi digitalne tehnologije se vse bolj zanašamo na multimedijska orodja, ki se vedno bolj uveljavljajo v izobraževalnih ustanovah. Namen naše raziskave je preučiti vpliv vrste podanih navodil - bodisi klasičnih slikovnih navodil ali video posnetkov - na proces izdelave in na končni izdelek učenca pri praktičnem pouku predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole. Naš cilj je ugotoviti, kateri tip navodil (slikovna ali video) učenci bolje razumejo in jim je bolj všeč. Magistrsko delo vključuje pregled učnega načrta za naravoslovje in tehniko, analizo različnih metod, oblik dela, pristopov k poučevanju praktičnega pouka ter razumevanje pojma multimedije. Empirični del smo izvedli s pomočjo pilotskega vzorca v štirih oddelkih 4. razredov na slovenski osnovni šoli. Zasnovali smo skupaj 4 učne ure praktičnega pouka za posamezen razred (po 2 uri za določen tip navodil). Poudarek samih učnih ur je bil na individualnem delu s pomočjo dveh različnih tipov navodil (priložena slikovna in video navodila). Video navodila smo ustvarili izključno za namen raziskave (izdelali smo jih s pomočjo smernic za kakovostno izdelavo multimedijskih navodil). Na podlagi izvedene raziskave smo prišli do ključnih ugotovitev, da so bila učencem bolj nazorna video navodila, ki so hkrati vključevala več različnih vrst dražljajev (slika, besedilo, video, zvok).
Ključne besede: praktični pouk, naravoslovje in tehnika, video navodila, slikovna navodila, multimedija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

5.
Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko delo
Nika Erjavec, 2023, diplomsko delo

Opis: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Ključne besede: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Ustvarjalni izdelki iz lesa pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko delo
Monika Resnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izdelovanje izdelkov in spodbujanje ustvarjalnosti sta pomembni komponenti praktičnega pouka v šolah. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali lahko pri izdelovanju iz lesa spodbujamo ustvarjalnost. V teoretičnem delu so predstavljeni ustvarjalnost in načini vključevanja le-te v pouk. Predstavljene so tudi osnovne informacije o lesu in aktivnosti, povezane z gradivom les v dostopnih učbeniških gradivih. V praktičnem delu magistrskega dela je najprej predstavljen nabor alternativnih izdelkov, s katerimi bi lahko uresničili cilje iz učnega načrta, vezane na les, in pri tem poskusili spodbujati ustvarjalnost. Predstavljenih je nekaj izdelkov z načrti za izdelavo in načrta izvedb dveh tehniških dni. Tehniška dneva sta bila izvedena v dveh oddelkih četrtega razreda osnovne šole, v obeh razredih je bilo na dan izvedbe prisotnih 18 učencev in razredničarka. Povratne informacije so bile pridobljene z zapisi mnenj učencev enega oddelka, rešenih vprašalnikov o ustvarjalnosti učencev drugega oddelka in mnenj učiteljic. Na podlagi povratnih informacij učencev se je izkazalo, da večina učencev pojma ustvarjalnost ni dobro razumela ali pa ga niso znali povezati z dotično situacijo. Na podlagi izvedb tehniških dni in končnih izdelkov je bilo ugotovljeno, da z vnaprej načrtovanimi izdelki, ki bi bili uporabni, mnogo manj spodbujamo ustvarjalnost kot z izdelki, ki jih učenci načrtujejo in niso nujno uporabni. Za več ustvarjalnosti predlagamo, da se učitelji poslužujejo načrtovanih uporabnih izdelkov in pri tem učencem dopustijo možnost sprememb in nadgradenj predvidenih načrtov.
Ključne besede: ustvarjalnost, les, tehnična ustvarjalnost, izdelki iz lesa, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

7.
Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji
Gašper Bizjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je opredeljen pomen poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni šoli, sledi analiza učnega načrta naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča odpadkov. Predstavljeno je izkustveno učenje ter pomembnost praktičnega dela pri pouku. Nadalje je predstavljen geografski oris celjske regije in opis Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). V empiričnem delu je prikazana raziskava o seznanjenosti z RCERO-m pri učencih, ki je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022 na vzorcu dvesto dvainšestdesetih četrtošolcev iz podeželskih in mestnih osnovnih šol na območju celjske regije. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da učenci slabo poznajo delovanje RCERO-a, vendar so dobro seznanjeni z ločevanjem odpadkov in z razlogi ločevanja odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko anketiranih učencev ne pozna postopka razgradnje bioloških odpadkov ter koristi sežiga odpadkov v sežigalnici. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci ločujejo odpadke tako doma kot v šoli. Pozitivno je bilo tudi to, da večina učencev meni, da so koši za ločevanje odpadkov v šolah dobro označeni ter da se odpadki v šolah ločujejo zaradi lažje nadaljnje obdelave.
Ključne besede: odpadki, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, osnovna šola, naravoslovje in tehnika, sežigalnica
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

8.
Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu : diplomsko delo
Katja Šenica, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu se navezuje na spodbujanje raziskovanja pri otrocih, starih 4–5 let, in omogočanje otrokom več naravoslovnih izkušenj preko pripravljenih naravoslovnih kotičkov. Naloga je razdeljena na tri dele. Teoretični del zajema vsebine značilnosti učenja predšolskih otrok, formativno spremljanje in opis naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci so že po naravi raziskovalci, če pa jim ponudimo še spodbudno okolje, lahko pridobijo več izkušenj in sami pridejo do rešitev. S tem smo s formativnim spremljanjem zagotovili otrokom ustrezno podporo za njihov razvoj in učenje v danih trenutkih. V empiričnem delu je predstavljen moj namen raziskovalnega dela, v zadnjem delu pa opis dejavnosti in rezultati, ki smo jih pridobili preko beleženja na opazovalne protokole prvi in peti dan raziskovanja. Protokoli so sestavljeni po kriterijih formativnega spremljanja otrokovega napredka. Ugotavljala sem, v katerih od treh ponujenih kotičkov bodo otroci bolj aktivni in v katerem od kotičkov bo bolj opazno učenje otrok od otroka. V raziskavi so sodelovali otroci, stari 4–5 let, Vrtca Gumbek v Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Sodelovalo je 22 otrok, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Raziskava je pokazala, da so bili najbolj aktivni v kotičku s polži, tukaj je bilo opazno tudi največ učenja otrok od otrok.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni kotički, formativno spremljanje, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 961; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

9.
Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko delo
Eva Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Naravoslovni eksperimenti za predšolske otroke: primerjava izvajanja v živo in prikazovanje posnetkov : diplomsko delo
Luka Fendre, 2022, diplomsko delo

Opis: Zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju je zelo pomembno, tako smo v našem delu raziskali in predstavili pomen naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci že od samega začetka odkrivajo svojo okolico, ki jo opazujejo, preizkušajo in razmišljajo o pojavih, ki se dogajajo okoli njih. Otroci v predšolskem obdobju so kot »gobe« in srkajo veliko znanja, a je pomembno, da strokovni delavci in starši otrokom ponudimo, da lahko raziskujejo in razvijajo svoje sposobnosti. Preko raziskovanja smo v svojem delu raziskali in predstavili zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju, kako eksperimenti vzpodbujajo zanimanje za naravosloven dejavnosti in primerjavo med izvajanjem dejavnosti v živo in preko posnetka. Sama raziskava, ki smo jo izvedli, se je navezovala na zadnjo točko v prejšnjem stavku in v raziskavi je sodelovalo 21 otrok iz Vrtca Pikapolonica enota Osnove šole Bistrica ob Sotli. Med njimi je bilo 13 dečkov in 8 deklic. Preko anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako všečne so bile otrokom dejavnosti iz naravoslovja, konkretno eksperimenti, ter predvsem, kakšna je razlika, če jim te dejavnosti predstavimo v živo ali preko videoposnetka. Ugotovili smo, da imajo otroci izredno radi naravoslovne eksperimente in da jih raje spremljajo v živo kot pa preko video posnetkov.
Ključne besede: Naravoslovje, eksperimenti, videoposnetki, predšolski otroci, fizika
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 665; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici