1. Učinkovitost algoritmov umetne inteligence pri mikroplaniranju proizvodnjeVukašin Radisavljević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo podatkov v kontekstu uporabe umetne inteligence pri mikroplaniranju proizvodnje. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo identificirali zakonitosti in trende, ki se nanašajo na učinkovitost sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnje z umetno inteligenco Qlector LEAP. Opažamo korelacije med relativno napako planiranja s Qlector LEAP-om in številom poskusov planiranja, pri čemer opažamo določene trende za določene izdelke. Primerjamo učinek planiranja Qlector LEAP-a tudi z učinkom planiranja po normativih. Razprava se osredotoča tudi na tehnološke, kadrovske in organizacijske dejavnike ter priporoča organizacijske ukrepe za izboljšanje učinkovitosti planiranja z LEAP-om. Kljub izzivom pri dokazovanju hipotez je razprava pokazala možnosti za nadaljnje raziskave, ki vključujejo kvantifikacijo zanesljivosti planiranja z LEAP-om in preučevanje drugih modulov Qlector LEAP-a. Skupaj s postavljenimi organizacijskimi ukrepi diplomsko delo zagotavlja osnovo za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: umetna inteligenca, strojno učenje, mikroplaniranje proizvodnje, sistem za napredno planiranje in razporejanje proizvodnje, merjenje učinka
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (4,53 MB) |
2. PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NAPREDNE MERILNE INFRASTRUKTURE V PODJETJU ELEKTRO GORENJSKA, D.D.Tomaž Bregant, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje postopek prenove obstoječega sistema za daljinsko odčitavanje merilnih podatkov v podjetju Elektro Gorenjska, d.d. Prenova sistema je bila izvedena v okviru projekta implementacije naprednega sistema merjenja na celotnem upravljavskem področju Elektra Gorenjska.
V diplomskem delu je predstavljen sistem napredne merilne infrastrukture (ang. Advanced Metering Infrastructure, skrajšano AMI), njegove prednosti in razlogi za uvedbo. Z analizo delovanja obstoječega sistema, smo določili izhodišča za uvedbo izbranega sistema v poslovno okolje in priložnosti za izboljšavo delovanja. V postopku uvedbe smo obravnavali strežniško infrastrukturo skupaj s komunikacijskimi povezavami namestitev in prilagoditev. Veliko pozornost smo namenili oblikovanju in organizaciji posameznih elementov baze podatkov in integraciji s poslovnim informacijskim sistemom podjetja. Skozi scenarije uporabe smo prikazali način, s katerim smo pripravili postopek izvedbe opravil v novem sistemu in njihovo pomembnost pri vsakodnevnem delu s sistemom. S temi scenariji smo sistem pripeljali do točke, kjer lahko začnemo s postopnim prenosom funkcionalnosti in prehod na uporabo v produkcijskem okolju.
V zaključku smo izvedli oceno učinkov, ki jih je prinesla uvedba sistema v podjetje, določili pogoje za realizacijo in priložnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: Prenova informacijskega sistema, Napredno merjenje, AMI, Pametna omrežja, Sistemska integracija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2013; Ogledov: 1873; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,19 MB) |
3. NAPREDNI SISTEM MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJEDamjan Prašnikar, 2010, diplomsko delo Opis: Z razvojem števcev električne energije so se odprle nove možnosti uvedbe sodobnega merjenja električne energije in s tem komunikacijske povezave med števci električne energije pri uporabnikih omrežja in merilnim centrom v distribucijskih podjetjih. V diplomski nalogi so predstavljene koristi, ki jih prinašajo sistemi naprednega merjenja električne energije. Opisana je karakteristika delovanja odklopnika, katerega krmilijo sistemski števci in trenutne izkušnje zanesljivosti komunikacije med sistemskimi števci in merilnim centrom tako doma kot v tujini. Predstavljena je izvedba sistemske rešitve komunikacijskih povezav med števci in distribucijskim merilnim centrom.
Pomembnejši kriterij, ki ga mora omogočati novi sistem naprednega merjenja električne energije je interoperabilnost med različnimi proizvajalci in ponudniki merilno komunikacijskih naprav ter ustrezne programske opreme. Predstavljeni so kriteriji in uveljavljeni načini testiranja interoperabilnosti, ki je pogoj za pričetek obsežnejše zamenjave starejših indukcijskih števcev električne energije z elektronskimi števci nove generacije na distribucijskem področju Elektro Gorenjska.
Ključne besede: napredno merjenje, napredna merilna infrastruktura, AMI, AMR, sistemski števec, pametni števec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2010; Ogledov: 3791; Prenosov: 716
Celotno besedilo (3,39 MB) |
