1. |
2. Raziskovanje oblikovanja zinov: združitev ustvarjalnosti, komunikacije in kultureKatarina Žist, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati načela in elemente oblikovanja in grafičnega oblikovanja. Podrobneje smo obravnavali pojme kompozicija, barva in tipografija, ki so pri vsakem dizajnu ključnega pomena. Kadar so združeni v celoto, pripovedujejo zgodbo, ki lahko v gledalcu vzbudijo določena čustva. Prav tako smo se poglobili v zgodovino zina in kakšne so njegove karakteristike. Zin je zanimiva oblika publikacije, saj je mešanica umetnosti, pripovedi in osebnega izražanja. Posamezniku omogoči, da izrazi svoje misli, s čimer se krepijo nišne kulture. V praktičnem delu smo se najprej lotili analize primerov dobre prakse, v nadaljevanju pa smo z doslej pridobljenim znanjem predstavili proces ustvarjanja zina na temo, ki smo si jo sami izbrali.
Ključne besede: zin, vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, barva, tipografija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,89 MB) |
3. Sistem uvajanja sprememb v izbranem podjetjuNisa Čahuk, 2024, diplomsko delo Opis: Spremembe so neizogibni del tako osebnega kot poslovnega življenja. Brez sprememb ni napredka je pa le-ta nujno potreben za podjetja, ki delujejo na konkurenčnih trgih. Spremljanje zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja predstavlja pomembno kategorijo, ki je podjetja dandanes ne smejo zanemarjati. Odločanje o uvedbi sprememb v poslovanju podjetja pa zahteva odločevalce, ki znajo sprejemati dobre odločitve pravočasno. Takšne odločitve pa zahtevajo ustrezno pripravljene informacije in izkušnje iz preteklosti. Zelena luč vodstva do uvedbe spremembe lahko pri zaposlenih vzbudi različne občutke in reakcije s katerimi se odzovejo na predlagane spremembe. Nagnjenost k spremembam je velikokrat negativna, kar vodstvu predstavlja izziv.
V empiričnem delu smo v izbranem podjetju raziskovali, kako so se zaposleni soočili z uvajanjem sprememb, na katerem področju je bila uvedena zadnja sprememba, kako je bilo z uvajanjem sprememb v času epidemije COVID-19, zanimalo nas je na kakšen način in na kateri točki so zaposleni obveščeni in kako so se počutili ob informaciji, da bo uvedena sprememba, ki se nanaša na njihovo delo. Ker je potrebno po uvedbi spremembe tudi spremljati in jih meriti, nas je zanimalo ali podjetje glede potrebnih sprememb izvaja ankete med zaposlenimi in kako uvedbo zadnje spremembe ocenjujejo zaposleni. Pregledali smo tudi odnose z dobavitelji pri uvajanju sprememb, saj so le-ti eden izmed pomembnejših spremenljivk v enačbi, ki zagotavlja uspešno poslovanje. Posledica uvedbe sprememb sta ne malo kdaj tudi organizacijska kultura in klima, zato nas je zanimalo kakšna je konkretna situacija v izbranem podjetju.
Rezultati empiričnega dela kažejo, da je v izbranem podjetju bila zadnja sprememba uvedena na področju informatike in se je nanašala tudi na organizacijo dela. Več kot polovica zaposlenih na katere je vplivala uvedena sprememba je bila obveščena že v fazi načrtovanja uvedene spremembe. Rezultati raziskave kažejo, da je bilo v času epidemije COVID-19 več uvedenih sprememb kot pred ali po epidemiji. Ob uvedbi zadnje spremembe so se udeleženci počutili prijetno ali navdušeno, iz tega lahko sklepamo, da je uvedena sprememba bila dobro načrtovana. Dobro sodelovanje z dobavitelji je ključno za doseganje ciljev, zato izbrano podjetje v uvajanje sprememb vključuje tudi njih. Izbrano podjetje preverja uspešnost uvedenih sprememb z anketnimi vprašalniki in jih uporablja tudi pri načrtovanju novih sprememb.
Ključne besede: načrtovanje, komunikacija, motiviranje, spremembe, uvajanje sprememb
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Telesna govorica kot indikator laganjaKim Obaha, 2024, magistrsko delo Opis: Telesna govorica je neverbalna oblika komunikacije, ki najbolj neposredno izraža naša čustva in občutja, zato je lahko tudi dober indikator laži. Tako izražanje signalov laži skozi telesno govorico kot tudi branje teh signalov laži večinoma poteka nezavedno. Zato je telesna govorica veliko manj podvržena naši kontroli kot besedna govorica, posledično pa lahko ta nesihnronost med besedno in telesno govorico skupaj z drugimi neverbalnimi pokazatelji nakazuje na laganje. Z deskriptivno metodo, metodo anketnega vprašalnika in metodo strukturiranega globinskega intervjuja smo raziskali, v kolikšni meri se ljudje zavedajo telesne govorice kot indikatorja laganja, kakšne so glede na spol in glede na različne starosti sposobnosti branja signalov laži na telesni govorici in kako se razlikuje telesna govorica med spoloma in med različnimi starostnimi skupinami med procesom laganja ter ali izkušnje z vzgajanjem otrok pripomorejo k zavedanju o indikaciji laganja skozi telesno govorico in k boljšim sposobnostim prepoznavanja laganja. Skozi raziskavo smo opredelili tudi nekaj osnovnih pravil o branju telesne govorice in nekaj pogostih neverbalnih pokazateljev laganja.
Ključne besede: telesna govorica, neverbalna komunikacija, laganje, zavajanje, nezavedna sporočila
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,45 MB) |
5. Izzivi komuniciranja v organizacijahPatrik Berčič, 2024, diplomsko delo Opis: Uspešna komunikacija in spretnost v medsebojnih odnosih je gradnik in kritičen dejavnik za obstoj in razvoj uspešnih organizacij. Komunikacija je proces posredovanja informacij in je sestavni del našega vsakdanjega življenja. Za človeka je najzahtevnejša dejavnost, saj je vanjo vključeno celotno telo kot tudi umski in čustveni potencial. Lahko tudi rečemo, da je naš obstoj odvisen od dobro razvite komunikacije. Pod pojem komunikacija ne sodi zgolj pogovor s sodelavci, temveč vanj sodijo kakršnikoli pogovori oz. izmenjava informacij v podjetju in poslušanje, saj je le-to pomembna sestavina uspešne komunikacije. V prvem delu diplomske naloge smo opredelili komunikacijo ter proces in vrste komuniciranja ter ovire, na katere lahko v procesu komunikacije naletimo. Kasneje smo se osredotočili na poslovno komuniciranje, katere vrste in načine poslovne komunikacije poznamo ter kakšni so njeni cilji in nameni. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo pripravili raziskavo med zaposlenimi v organizacijah, ki so se med seboj razlikovale v njihovi velikosti in panogi, s katero se ukvarjajo. Ugotovili smo, da uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov in dvosmerna komunikacija pozitivno vplivata na zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšujeta konflikte in povečujeta produktivnost. Prav tako smo dobili potrjeno, da učinkovito obvladovanje konfliktov vodi k boljšemu delovnemu okolju. Poudarjena je tudi pomembnost prilagodljive in jasne komunikacije za grajenje dobrih medosebnih odnosov ter nemoteno delovanje organizacije.
Ključne besede: komunikacija, vrste komunikacije, uspešna komunikacija, uspešno vodenje. obvladovanje konfliktov.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Nihče me ne razume - avtorska glasbena pravljica za osnovnošolce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobjuSaša Brezovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava glasbeno pravljico kot didaktično sredstvo aktivne glasbene komunikacije in se osredotoča predvsem na 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. Razdeljeno je na dva dela – teoretičnega in praktičnega. Teoretični del predstavi pomen aktivne glasbene komunikacije pri pouku glasbene umetnosti v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki je temeljna za celostni pristop na kognitivnem, afektivno-socialnem in psihomotoričnem področju in predvsem za ustvarjalno mišljenje in domišljijo, ki je pri današnjih mladostnikih primanjkuje, a je temeljna komponenta za delovanje v modernem svetu. Teoretični del predstavi načela poučevanja glasbene umetnosti za razvoj ustvarjalnosti in domišljije ter kot sredstvo predstavi glasbeno pravljico. Pravljica je v magistrskem delu analizirana, podane so tudi smernice za izvajanje. Glasbeno pravljico sestavlja vezno besedilo in 15 kratkih skladb, ki dopolnjujejo dogajanje, stopnjujejo dramatičnost, kažejo lastnosti glavnih likov in odnose med njimi. Vse skladbe so vokalno-instrumentalne, napisane so za dve solistki (Katarina, mama), tercet (učitelj, starši), manjšo skupino deklet (skupina »Kul punc«) ter mladinski pevski zbor, ki ima predvsem vlogo povezovalca in opisovalca dogajanja. Vodilno vlogo instrumentalne spremljave imajo klavir in Orffova glasbila, mestoma pa so dodana telesna tolkala.
Ključne besede: Aktivna glasbena komunikacija, domišljija, glasbena pravljica, 3. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 15
Celotno besedilo (33,18 MB) |
7. Učinki uvedbe projektne programske opreme v razvojno podjetjeMatjaž Centrih, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga temelji na analizi učinkov uvedbe projektne programske opreme v
kontekstu razvojnega podjetja. Osredotoča se na kompleksno preučevanje vpliva uporabe
programske opreme na procese projektnega vodenja ter razvoj in izboljšanje izdelkov. Glavna
obravnava je namenjena podrobni analizi učinkovitosti sistema YouTrack v sledenju
projektom, ob tem pa tudi oceni njegove uporabnosti in prilagodljivosti v realnem delovnem
okolju. Raziskovalni pristop vključuje kvantitativno in kvalitativno metodo zbiranja podatkov,
s poudarkom na anketiranju in intervjujih, ki omogočajo celovit vpogled v izkušnje in
zadovoljstvo uporabnikov s sistemom. Sklepi naloge poudarjajo ključne dejavnike uspešne
implementacije projektne programske opreme ter pomen prilagoditve rešitev glede na
specifične potrebe in zahteve razvojnih podjetij.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, razvojno podjetje, programska oprema, YouTrack, agilne metode, komunikacija, anketiranje, intervjuji.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,16 MB) |
8. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
9. Vodenje in komunikacijaSara Perovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Vsako podjetje ima vsaj enega vodjo, ki vpliva na svoje zaposlene z namenom doseganja
zastavljenih ciljev. Pomembno je razlikovati vodenje in management, saj je vodenje le
funkcija managementa in pomeni vplivanje na ljudi. Tako kot se vodenje razlikuje od
managementa, se tudi vodje in managerji med seboj zelo razlikujejo. Pomemben element vodenja je tudi komunikacija. V diplomskem delu smo raziskali, kako sta vodenje in komunikacija med seboj povezana. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili vodenje, predstavili glavne značilnosti in razlike med managerji ter vodji. Temu sledijo različni stili vodenja, predstavitev dejavnikov uspešnega vodenja ter lastnosti uspešnih vodij. Na koncu tega poglavja pa smo predstavili še, kako čustva vplivajo na samo vodenje ter vlogo in pomen odnosa med vodji ter podrejenimi. Sledi drugo poglavje z naslovom komunikacija, kjer smo najprej predstavili proces komuniciranja in katere komunikacijske kanale poznamo, opredelili smo vrste komunikacije glede na različne kriterije, predstavili morebitne ovire, ki se lahko pojavijo med procesom komuniciranja ter povezavo med vodenjem in komunikacijo. Sledi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete raziskali komunikacijo v podjetju Tesnila GK, d. o. o. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se najpogosteje med nadrejenimi in podrejenimi uporablja neformalen način komunikacije. Najpogosteje uporabljena oblika komuniciranja je
sestanek. Rezultati so nas pripeljali do ugotovitve, da so zaposleni v podjetju na splošno
zadovoljni in da jih nadrejeni s pomočjo komunikacije najbolj motivirajo k delu, če jih
pohvalijo, jim namenijo kakšno lepo in spodbudno besedo.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, komunikacija, komunikacijski kanali, ovire pri komunikaciji
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Spodbujanje komunikacije predšolskih otrok s pomočjo lutk : diplomsko deloAnamarie Verbič, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in spodbujati vlogo lutk pri razvoju komunikacije predšolskih otrok. V teoretičnem delu so opredeljeni komunikacija, pedagoški vidiki komunikacije, zaznavanja v komunikaciji, razvoj komunikacije in odnosov vrtcu in družini, vključevanje lutk v vrtcu in kako lutke vplivajo na razvoj komunikacije, na otrokov razvoj in na razvoj socialnih veščin. V okviru praktičnega dela je bila izbrana skupina otrok drugega starostnega obdobja, starih od pet do šest let. Praktična izvedba je vsebovala pet vnaprej pripravljenih priprav različnih dejavnosti in seznanitev otrok z lutko medvedkom Brinom, ki je otroke spremljal skozi vse dejavnosti. Zadani cilji so bili skozi dejavnosti doseženi, in sicer otroci so prek lutke verbalno in neverbalno komunicirali z nami in med seboj, se izražali, razvijali socialne stike, širili svoj besedni zaklad, bili bolj motivirani, ravno tako pa so bili aktivnejši tudi bolj sramežljivi otroci.
Ključne besede: komunikacija, lutke v vrtcu, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,18 MB) |
