| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2948; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

2.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Sara Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Osemdeseta in sploh devetdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila revolucijo na področju informatike in interneta. Takrat se je pokazalo, da je internet medij neomejenih možnosti. Razvoj globalnega računalniškega omrežja interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost, velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije. Zaradi dolgih čakalnih vrst pred bančnimi okenci, slabega pregleda nad poslovanjem in slabše informiranosti svojih komitentov so banke začele razmišljati, kako svoje storitve na čim lažji in čim hitrejši način prinesti k svojim komitentom na dom, kako torej vpeljati sisteme za poslovanje na daljavo. Tako se je razvilo elektronsko bančništvo, ki ga pojmujemo e-bančništvo in ki obsega mnogo storitev. E-bančništvo omogoča komitentu hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev preko svetovnega spleta. Vse več ljudi se poslužuje opravljanju bančnih storitev preko e-bančništva, saj jim le ta omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa banke, ter cenovno ugodnost. Uvajanje poslovanja preko interneta v banko je smiselno takrat, ko je dosežen večji marketinški učinek (oz. da je banka v koraku s konkurenco) in ko so s tem doseženi nižji stroški. Tako je poslovanje preko interneta za banko smiselno predvsem na tistih področjih, na katerih se pojavlja zelo veliko podobnih operacij, torej področjih, ki so povezana z osnovno dejavnostjo banke: poslovno bančništvo, investicijsko bančništvo, ukvarjanje z nepremičninami,… Dvom o varnosti je vsekakor manjši kot v preteklosti, je pa dejansko še prisoten. Absolutne varnosti torej ni, zato je osrednjega pomena pri internetnem bančništvu njegova varnost. Internet poleg vseh prednosti ponuja tudi veliko možnosti za zlorabo podatkov, zato temu področju banke posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ni dovolj, da se aplikacije za varnost transakcij samo razvijejo, temveč jih je potrebno tudi nenehno posodabljati in odpravljati napake, ki se ugotovijo tekom uporabe. Tudi ni dovolj, če za varnost e-bančništva skrbi le banka, temveč mora za varnost skrbeti tudi uporabnik. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove računalniške varnosti, da lahko varno posluje pri delu s programi za elektronsko banko. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi v koraku s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva. Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir pa bo izginil. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, internet, komitent, bančni avtomat, plačilne kartice, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, NLB Klik, NLB Proklik
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1754; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (17,88 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA E-POSLOVANJA BANK S PRAVNIMI OSEBAMI NA PODROČJU PLAČILNIH SISTEMOV S POUDARKOM NA SISTEMU SEPA
Aleš Prapotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavil pojem e-poslovanja pravnih oseb. Začetek kartičnega poslovanja sega v leto 1949, V Sloveniji pa se prva plačilna kartica pojavi leta 1989. V okviru pojma e-poslovanja sem preučil značilnosti, načela, cilje ter razlikovanje e-poslovanja NLB primerjalno z nekaterimi večjimi slovenskimi vin tujimi bankami. Poseben poudarek sem namenil opisu e-poslovanja internetnih storitev NLB ter na koncu še vključevanju v enotne evropski sistem SEPA. Izvedel sem pregled obstoječega e-poslovanja in e-storitev ter ugotavljal prednosti in slabosti s katerimi se srečujejo podjetniki ob uporabi e-poslovanja z e-proizvodi izbranih bank. Po uvodnem poglavju sem v drugem poglavju opisal splošni pojem e-poslovanja. Nadalje sem opisal pojem plačilnih kartic, POS terminalov, bančništva iz pisarne ter uporabo, storitvre in varnost e-poslovanja. V tretjem poglavju sem analiziral e-proizvode in e-storitve nekaterih večjih slovenskih bank z izjemo NLB, kateri sem se v celoti posvetil v petem poglavju. Še pred tem sem se v četrtem poglavju dotaknil še e-poslovanja tujih bank. Diplomsko nalogo sem zaključil z natančnejšim opisom sistema SEPA.
Ključne besede: e-poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Proklik, NLB, sistem SEPA, bančne kartice, POS terminali
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1022; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (323,18 KB)

4.
5.
TEHNOLOŠKA ZAŠČITA IN VARNOST E-POSLOVANJA V BANKI KOT ELEMENT OPERATIVNIH TVEGANJ
Andreja Neubauer, 2013, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje in spletno bančništvo sta vsakodnevna spremljevalca hitrejšega tempa življenja ljudi in pomenita velik razvoj ter prihodnost plačilnega prometa na finančnih trgih. Uporaba spletnega bančništva hitro narašča, saj banke svojim uporabnikom ponujajo vedno večji izbor storitev, ki so jim na voljo kjerkoli in kadarkoli. Uporabniki zaradi pomanjkanja časa, nižjih stroškov in enostavne uporabe vedno bolj posegajo po spletnem bančništvu. Za banke spletno bančništvo predstavlja znižanje stroškov bančnih transakcij, večjo preglednost in kontrolo ter pridobitev novih komitentov. Prednosti in kakovost spletnega bančništva pa so zagotovljeni le, ko je poskrbljeno za varnost in zaščito uporabe spletnih storitev. Pri uporabi spletnega bančništva se uporabljajo zaupni osebni podatki, za katere uporabniki želijo, da so varno zaščiteni. Zato vsak posameznik sam kot tudi banke morajo varovati podatke, da bi se obvarovali pred nezaželenimi zlorabami in tveganji. Veliko posameznikov še ne zaupa spletnim storitvam in še vedno dajejo prednost bančnemu okencu in osebnemu poslovanju. Predvsem gre tukaj za ljudi starejše generacije, ki še ni tako informacijsko izobražena. Kot se je izkazalo so največji uporabniki spletnega bančništva mladi, ki spletne storitve uporabljajo skoraj vsakodnevno. Hitrejši tehnološki razvoj in vedno večja iznajdljivost ljudi predstavljata naraščujočo pretnjo spletnemu bančništvu. Za banke veliko nevarnost predstavljajo operativna tveganja, kot posledica napak pri izvajanju notranjih procesov, napak ljudi ali delovanja sistemov in zaradi zunanjih dejavnikov. Operativna tveganja lahko za banke pomenijo propad, saj so v zgodovini prav ta krivec za velike bančne izgube. Potrebno je poskrbeti za učinkovito spremljanje in obvladovanje tveganj ter kakovostno varnostno politiko in zaščito bank. Še bolj kot zaščita bank je pomembna zaščita uporabnikov. Operativnih tveganj v bankah ni mogoče stoodstotno odpraviti, je pa možno njihove učinke zmanjšati. Zato banke z najnovejšo tehnologijo za zagotavljanje varnosti, ustrezno varnostno politiko in njenim izvrševanjem želijo vzpostaviti varno spletno poslovanje. S tehnološko zaščito, rešitvami za zagotovitev varnosti in s kombinacijami različnih instrumentov, ki omogočajo varno spletno poslovanje, želijo banke uporabnikom ponuditi najvarnejšo možnost. V prvi vrsti pa je za varno uporabo spletnega bančništva odgovoren uporabnik, ki mora sam skrbeti za pravilno hrambo gesel in digitalnih potrdil ter računalniške in programske opreme. NLB je imetnik visokokakovostne varnostne politike in zaščite uporabnikov, ki v koraku z najnovejšimi standardi skrbi za zaščito in varnost e-poslovanja preko storitev Proklik in Klik. Svoje storitve je zavarovala z varnostnimi elementi, ki jih uspešno nadgrajuje ter omogoča varnejši dostop za uporabnika. NLB skuša svoje uporabnike ozaveščati o aktualnih nevarnostih ter jih spodbuja k skrbni rabi njihovih storitev. Varnost na spletu ni nikoli stoodstotna in je zato uporabniki ne smemo jemati z levo roko.
Ključne besede: Spletno bančništvo, operativno tveganje, nevarnosti spletnega bančništva, varnostna politika, tehnološka zaščita, rešitve za zagotovitev varnosti, NLB Proklik, NLB Klik.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1434; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
VKLJUČEVANJE PLAČILNIH SISTEMOV V SPLETNO BANČNIŠTVO
Boris Lanjšček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujem spletno bančništvo. To temo sem si izbral zato, ker me zanima ravno takšna oblika bančništva. Spletno bančništvo je za banke postalo nepogrešljiv del poslovanja. Zaradi velike konkurence in obstoja na tržišču morajo banke nenehno spremljati spremembe, trende, ki se pojavljajo na področju spletnega bančništva in se nanje tudi hitro odzvati. Spletno bančništvo omogoča uporabniku hitro, varno in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Vse več ljudi uporablja opravljanje bančnih storitev preko spletnega bančništva, saj jim le-ta omogoča 24-urno dostopnost, vse dni v letu, dostop do spletnih strani bank od kjerkoli in cenovno ugodnost. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu želim predstaviti razvoj spletnega bančništva na splošno. V nadaljevanju opisujem oblike in delovanje spletnega bančništva v Sloveniji, storitve in vrste, prednosti in slabosti ter varnost in prihodnost spletnega bančništva. V drugem delu opisujem plačilne in poravnalne sisteme v Sloveniji ter vključenost v vseevropske plačilne sisteme. V tem delu opisujem tudi pomen in strukturo bančnih oznak, BIC-kode in transakcijski račun. Dotaknil sem se tudi teme enotnega območja plačil v evrih (SEPA), neprekinjenega poslovanja plačilnih in poravnalnih sistemov ter nadomestil za opravljanje plačilnih storitev. V zaključku drugega dela sem še opisal vodenje računov za komitente ter vidike vodenja računov. V tretjem delu opisujem spletno bančništvo NLB, d. d., Ljubljana, ki je namenjeno pravnim osebam in zasebnikom. Na začetku najprej na splošno predstavim NLB, d. d., Ljubljana, nato pa podrobneje opisujem funkcionalnost spletnega bančništva NLB Proklik, in sicer: namen in prednosti, osnovne pogoji za delo, varnost, oblike, storitve, ki jih nudi NLB Proklik, pametno kartico, opravila, stroške poslovanja. Spletno bančništvo predstavlja prihodnost bančnih storitev, nujno potrebno pa je predvsem z vidika časa in denarja. Živimo v času stresnih služb in hitrega tempa življenja, kar je pa poglavitni razlog za vstop v svet spleta.
Ključne besede: spletno bančništvo, sodobne tržne poti, plačilni in poravnalni sistemi, SEPA, varnost spletnega bančništva, pametna kartica, NLB Proklik.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 326; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici