| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo
Lucija Vratuša, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Ključne besede: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Gobec, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2005; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (574,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici