1. Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North MacedoniaDušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country. Ključne besede: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 5
Celotno besedilo (497,47 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. UČINKOVITOST PREDATORSTVA PRI VOLKCIH LIJAKARJIH IN NELIJAKARJIH (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae)Barbara Jelen, 2016, magistrsko delo Opis: Larve volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so plenilske, a le nekatere gradijo posebne pasti – lijake za lov plena, medtem ko večina vrst na plen preži tik pod površino substrata in zgrabi plen s hitrimi gibi čeljusti in glave v smeri plena. Nekatere vrste lovijo plen na oba načina, z in brez lijaka.
V okviru magistrskega dela smo v prvem sklopu raziskav ugotavljali učinkovitost v lovu plena pri štirih vrstah volkcev, dveh lijakarskih, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius in dveh nelijakarskih, Neuroleon microstenus in Distoleon tetragrammicus. Obe lijakarski vrsti smo opazovali tudi pri lovu brez lijaka. Volkci z lijaki so potrebovali bistveno manj časa za zgrabitev plena kot ostale larve brez lijakov. Prav tako so nelijakarske vrste plen zgrabile hitreje kot lijakarske brez lijakov. Pri vseh opazovanjih smo zabeležili še vzorce vedenja ob predstavitvi plena. Larve lijakarjev so se ob prisotnosti plena in brez lijakov vedle podobno kot larve v lijakih, je pa bila razlika v odzivnosti. Medtem ko se je večina larv v lijaku odzvala na plen, pa so se manj odzivale, ko so bile larve brez lijakov. Manj odzivne so bile larve E. nostras. Pri lijakarskih vrstah z lijakom in brez njih smo opazili pet različnih vzorcev vedenja, pri nelijakarskih vrstah pa dva. V drugem sklopu poskusov smo osebkom vrste E. nostras izmerili površine čeljusti s ščetinami in površine čeljusti brez ščetin. Površina, izmerjena s ščetinami, je bila bistveno večja od površine brez ščetin. Izmerili smo tudi razdalje med ščetinami in ugotavljali povezavo med temi razdaljami in velikostjo delcev substrata, ki ga larve najraje izberejo za gradnjo lijaka. V zadnjem sklopu poskusov smo opazovali prehranjevalno vedenje larv E. nostras v štirih različnih granulacijah substrata. Opazovali smo ulov plena in hranjenje. Iz posnetkov smo analizirali več faz hranjenja. Larve so najhitreje ulovile plen v za njih najustreznejši granulaciji. V grobih granulacijah so larve potrebovale več časa za ulov plena, zaradi večkratnega pobega plena iz lijaka, v finejši granulaciji pa so larve gradile manjše lijake in je prav tako plen lažje pobegnil. Na čas hranjenja (t.j. od zgrabitve plena do izmeta ostankov in od zgrabitve plena do razprtja čeljusti) granulacija nima vpliva. Med prehranjevanjem smo prepoznali 21 vedenjskih vzorcev v vseh granulacijah, od katerih je 10 značilnih za volkce v vseh granulacijah, posamezni pa se pojavijo le v določenih granulacijah. Larve so se bolj plastično vedle v za njih manj ustreznih granulacijah, kar sklepamo na osnovi frekvence in sekvence vedenjskih vzorcev. Ključne besede: volkci, Myrmeleontidae, plenilsko vedenje, površina čeljusti, substrat Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. |
4. Gradnja lijaka in lov plena pri larvah izbranih vrst volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae)Vesna Klokočovnik, 2013, doktorska disertacija Opis: Larve volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so tipični sedentarni predatorji, ki ne iščejo plena marveč prežijo nanj na ustreznem mestu. Medtem ko večina vrst preži na plen skrita tik pod površino substrata, nekatere vrste gradijo lijakaste pasti. Pri teh je vedenje izrazito povezano z izgradnjo in vzdrževanjem lijaka, saj lijak predstavlja eno izmed glavnih determinant uspešnega ulova. V okviru doktorske disertacije smo opravili tri poskuse. V prvem poskusu smo proučevali zvezo med pogostostjo hranjenja in premerom lijaka ter ugotavljali značilno vedenje larv vrste Euroleon nostras. Larve so bile razdeljene v tri skupine, dobro in srednje hranjeno ter nehranjeno skupino. Odvisno od količine hrane se je premer lijaka s časom spreminjal. Najmanjše lijake so imele nehranjene larve, ta pa se je povečeval glede na količino hrane v srednje in dobro hranjeni skupini. Lijake z največjim premerom so imele dobro hranjene larve. Po petindvajset dnevnem poskusu smo zamenjali režim hranjenja v nehranjeni in dobro hranjeni skupini. Predhodno nehranjene larve so takoj po začetku hranjenja začele povečevati lijak, dobro hranjene larve pa so se ob pomanjkanju plena prestavile na drugo mesto ali se zabubile. Za larve E. nostras smo ugotovili, da so izrazito sedentarne. Nobena larva se v prvem delu poskusa ni prestavila, v drugem delu pa le dobro hranjene larve, za katere domnevamo, da so imele dovolj energije, da so se prestavile in zgradile nov lijak. V naslednjem poskusu smo ugotavljali vpliv zrnavosti substrata na gradnjo lijaka pri larvah E. nostras. Opazovali smo gradnjo lijaka v štirih različnih substratih. Iz opazovanj smo določili šest faz gradnje in ugotovili, da ima zrnavost substrata vpliv na prisotnost in trajanje določenih faz gradnje, kot tudi na frekvenco lučanja peska med gradnjo, ki se je z večanjem delcev substrata zmanjševala. Največje lijake so gradile larve v najustreznejšem substratu, kjer so porabile tudi največ časa za gradnjo, medtem ko so najmanjši lijaki bili zgrajeni v najfinejšem substratu. Nadalje smo ugotovili variacije med fazo poglabljanja, kjer so larve večkrat spremenile smer kroženja, prečkale sredino lijaka ali gradile "osmico". Medtem ko smo spreminjanje smeri med poglabljanjem obravnavali kot pravilno gradnjo, sta bili gradnja osmice in prečkanje sredine lijaka nepravilni gradnji. Ugotavljali smo tudi variabilnost v predatorskem vedenju larv volkcev z različnimi strategijami lova. V ta namen smo raziskali vedenje larv vrst Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius in Myrmeleon hyalinus distinguendus, ki za lov plena gradijo lijake; Myrmecaelurus trigrammus, ki lijake gradi občasno; ter vrsto Neuroleon microstenus, ki za lov plena ne gradi lijakov. Za vse vrste smo zabeležili enoten katalog vedenjskih vzorcev ter izdelali etograme z najpogostejšo sekvenco vedenja. Ugotovili smo, da je večina vedenjskih vzorcev prisotna pri vseh vrstah, nekateri vedenjski vzorci pa so značilni le za vrste z določeno strategijo lova. Medtem ko je za lijakarje značilno bolj stereotipno vedenje, imajo larve nelijakarja N.microstenus dva značilna vedenjska vzorca, ki sta odvisna od načina odstranitve ostankov plena. Pri fakultativnem lijakarju smo našli vzorce značilne za lijakarje kot nelijakarje, kar verjetno kaže na vmesno evolucijsko stopnjo v razvoju. Ključne besede: volkci, Myrmeleontidae, predatorsko vedenje, gradnja lijaka, lov plena, plastičnost vedenja Objavljeno v DKUM: 26.04.2013; Ogledov: 3668; Prenosov: 550
Celotno besedilo (123,09 MB) |
5. Sand as a medium for transmission of vibratory signals of prey in antlions Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae)Dušan Devetak, Bojana Mencinger Vračko, Miha Devetak, Marko Marhl, Andreja Špernjak, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: European pit-building antlions (Euroleon nostras/ Geoffroy in Fourcroy/) detect their prey by sensing the vibrations that prey generate during locomotory activity. The behavioural reactions and some of the physical properties of substrate vibrations in sand are measured to observe signal transmission through the substrate. The frequency range of the signals of four arthropod species (Tenebrio molitor, Pyrrhocoris apterus, Formica sp. and Trachelipus rathkei) is 0.1-4.5 kHz and acceleration values are in the range ▫$400 {mu}m s^{-2} to 1.5 mm s^{-2}$▫. Substrate particle size and the frequency of prey signals both influence the propagation properties of vibratory signals. The damping coefficient at a frequency 300 Hz varies from 0.26 to 2.61 dB ▫$cm^{-1}$▫ and is inversely proportional to the size of the sand particle. The damping coefficient is positively correlated with the frequency of the pulses. Vibrations in finer sand are attenuated more strongly than in coarser sand and, consequently, an antlion detects its prey only at a short distance. The reaction distance is defined as the distance of the prey from the centre of the pit when the antlion begins tossing sand as a reaction to the presence of prey. The mean reaction distance is 3.3 cm in the finest sand (particle size ▫$le 0.23 mm$▫) and 12.3 cm in coarser sand (particle size 1-1.54 mm). The most convenient sands for prey detection are considered to be medium particle-sized sands. Ključne besede: biology, zoology, receptors, chordotonal organs, vibrations, vibratory signals, transmission of vibrations, reception of vibrations, electrophysiology, substrate vibration, antlions, Myrmeleontidae, sand, substrate vibration, particle size Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2662; Prenosov: 109
Povezava na celotno besedilo |
6. PRIMERJAVA ČELJUSTI PRI DVEH VRSTAH EVROPSKIH VOLKCEV (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae)Miha Knehtl, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali in med seboj primerjali morfološke značilnosti čeljusti ličink dveh vrst volkcev (Myrmeleon formicarius in Neuroleon microstenus), ki se poslužujeta različnih strategij plenjenja. Volkci vrste Myrmeleon formicarius, kot predstavniki lijakarskih volkcev, v peščeno podlago gradijo lijakaste pasti, v katere se ujame žrtev. Pri gradnji lijaka si pomagajo z dorzalno površino glave, s ščetinami, ki izraščajo iz roba glavine kapsule, s čeljustmi in čeljustnimi ščetinami. Volkci vrste Neuroleon microstenus takšnih lijakov ne gradijo, temveč zakopani v substrat prežijo na plen. Za razliko od nelijakarjev lijakarji svojih čeljusti torej ne uporabljajo le za to, da zagrabijo in izsesajo svoj plen, temveč tudi za samo izgradnjo lijaka. Iz tega izhaja naša domneva, da so volkci lijakarji tekom evolucije razvili čeljusti s številčnejšimi, daljšimi in bolj gosto nameščenimi ščetinami, kar je povečalo skupno površino, s katero lahko zajamejo substrat. To smo skušali z našo raziskavi tudi potrditi. Meritve so potekale na posušenih in v alkoholu konzerviranih ličinkah v tretjem larvalnem stadiju. Fotografirane vzorce smo obdelali s programsko opremo EclipseNet. Rezultati so pokazali, da so pri lijakarju čeljustne ščetine številnejše in je razdalja med njimi oz. med njimi in zobci krajša kot pri nelijakarju. Na obeh straneh čeljusti segajo ščetine pri lijakarju tudi višje proti konici čeljusti kot pri nelijakarju. Posledica tega je, da je pri lijakarju skupna površina, s katero lahko ličinka volkca zajame substrat, večja kot pri nelijakarju. Izračun razmerja med površino čeljusti vključno s ščetinami in površino čeljusti brez ščetin je pokazal, da je omenjeno razmerje večje pri lijakarju, kar pomeni, da pri le-tem večji delež k skupni zajemalni površini čeljusti prispevajo ščetine kot pri nelijakarju. Ključne besede: volkci, morfologija, čeljusti, predatorsko vedenje, Neuroptera, Myrmeleontidae. Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 202
Celotno besedilo (5,12 MB) |
7. Gradnja lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacijMarina Orlačnik, 2009, diplomsko delo Opis: Raziskovali smo gradnjo lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacij. Volkce smo namestili v štiri podlage: peske z velikostjo delcev 60—110 µm, ≤ 540 µm, 1000—1540 µm in 1540—1750 µm. Volkci so bili dejavni predvsem v poznih popoldanskih in večernih urah. V tem času smo gradnjo lijakov snemali z videokamero in hkrati beležili podatke v snemalno knjigo. S pomočjo teh dveh virov smo pridobili podatke o poteku gradnje in trajanju posameznih faz gradnje lijakov v posameznih podlagah. Volkci v najbolj grobi podlagi lijakov niso gradili. Raziskave podpirajo domnevo, da gre pri vedenju volkcev za določeno plastičnost. Ključne besede: Myrmeleontidae, volkci, Euroleon nostras, granulacija substrata, gradnja lijaka, pesek, vedenje Objavljeno v DKUM: 07.01.2010; Ogledov: 3534; Prenosov: 369
Celotno besedilo (4,95 MB) |