SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIKLJUČITEV PREKMURJA H KRALJEVINI SHS V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jože Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3726; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Ustanovitev Murske republike v luči sočasnega časopisja
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Prekmurci so pred prvo svetovno vojno in v času velike vojne živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je pripadalo ogrski polovici države in vse do dualistične ureditve (1867) so Prekmurci živeli mirno vsakdanje življenje. Po uvedbi dualizma je bil pritisk madžarizacije vedno večji. Najbolj so se madžarizaciji upirali prekmurski katoliški duhovniki (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st.), ki so za sabo potegnili tudi nekatere ostale Prekmurce. V času prve svetovne vojne se je tudi med nekaterimi prekmurskimi Slovenci pojavila želja po združitvi Prekmurja z matičnim narodom, vendar pa t. i. deklaracijsko gibanje ni dobilo večjega odmeva. Številni Prekmurci so namreč še vedno verjeli v obstoj dolgoletne habsburške vladavine. Prekmurje je po prvi svetovni vojni pripadlo Madžarski. V okviru nove madžarske države so Prekmurci ostali vse do avgusta leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Sprva se prekmurski Slovenci niso vidneje zavzeli za ureditev svojega položaja, saj niso bili politično organizirani in tudi gospodarski ter socialni položaj Prekmurja je bil slab. Madžarska oblast je na vse možne načine skušala zajeziti vpliv »jugoslovanstva« in je skušala s t. i. vendsko teorijo prepričati Prekmurce, da niso Slovenci. Madžarska vlada je Prekmurcem obljubljala tudi avtonomijo, s čimer jih je želela obdržati znotraj svoje države. Vendar pa je bila želja Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom vedno večja. Veliko sta k temu pripomogla Rudolf Maister ter Narodni svet za Štajersko. Slednji je organiziral shode, na katere so prišli tudi nekateri Prekmurci in se tam javno izrekli za Slovence ter zahtevali združitev Prekmurja z matično državo. Položaj Prekmurcev se je bistveno poslabšal v času komunistične oblasti na Madžarskem. Poleg slabega gospodarskega položaja se je povečalo tudi nasilje nad prekmurskim prebivalstvom. Rešitev prekmurskega vprašanja je obljubljal Vilmoš Tkalec, takratni namestnik ljudskega komisarja za Slovensko krajino. Njegovo delovanje v Prekmurju pa ni temeljilo na rešitvi položaja prekmurskih Slovencev, temveč je Tkalec želel pridobiti čim večjo avtonomijo Slovenske krajine, od koder naj bi se širila protirevolucija, ki so jo iz tujine vodili predstavniki predvojnega madžarskega režima. Njihov poglavitni cilj je bil padec komunistične vlade na Madžarskem in vzpostavitev starega reda. Pod pretvezo, da želi rešiti položaj prekmurskih Slovencev, je Tkalec obljubljal združitev Prekmurja oz. Slovenske krajine s Kraljevino SHS ali pa z Avstrijo. V ta namen je organiziral vojaške čete in 29. maja 1919 razglasil Mursko republiko. Slednja ni obstajala dolgo, saj si Tkalec ni zagotovil vojaške pomoči iz Avstrije ali Kraljevine SHS in je bil posledično hitro poražen. Murska republika je, kljub kratkemu obstoju, zamajala tla pod komunistično oblastjo. Po porazu Tkalčevih čet se je v Prekmurju znova vzpostavila komunistična oblast, ki pa je bila tokrat pri izvajanju oblasti doslednejša. Da bi se izognila novim incidentom, je pomilostila sodelujoče pri prevratu. Čeprav se je staro stanje na Madžarskem vzpostavilo hitro, pa je kmalu sledil padec komunističnega režima. V Prekmurju so oblast prevzeli predstavniki predvojnega režima, ki pa oblasti niso mogli vzpostaviti, saj so na pariški mirovni konferenci sprejeli, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.
Ključne besede: Prekmurje, Slovenska krajina, Murska republika, Vilmoš Tkalec, Madžarska sovjetska republika.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici