1. Zasnova urbanega središča za mlade v Murski Soboti : magistrsko deloAjša Cigüt, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja predlog za revitalizacijo središča mesta Murska Sobota in kot ključno temo obravnava izzive ene izmed najbolj ranljivih skupin, mladih. Mladi in mlade družine se soočajo z nizkimi dohodki, željo po osamosvojitvi in selitvi iz domov svojih staršev ter vključevanjem v aktivno urbano življenje. Mesto Murska Sobota, kot celotna Pomurska regija, se srečuje s pomanjkanjem cenovno dostopnih, sodobnih in privlačno zasnovanih stanovanj, kar vodi v izseljevanje mladih v ostale statistične regije. Poleg tega je izseljevanje mladih spodbudilo tudi pomanjkanje podjetniških, razvojnih, inovacijskih in izobraževalnih dejavnosti. Ti dejavniki skupaj prispevajo k demografski in gospodarski stagnaciji Murske Sobote.
V okviru naloge so podana teoretska izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne urbanistično-arhitekturne rešitve Urbanega središča za mlade. Predlogi in rešitve so osredotočeni na potrebno stanovanjsko gradnjo, ki je prilagojena mladim, ter implementacijo novih hibridnih in urbanotvornih vsebin, usmerjenih v razvoj, inovacije in izobraževanje. Lokacija v središču mesta bo mladim omogočala dostop do obstoječih storitev in dejavnosti, hkrati pa ima potencial za oživitev mestnega jedra in vključitev mladih v mestno tkivo. Izbrana vsebina stremi k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, povečanju socialne vključenosti vseh prebivalcev s poudarkom na mladih in končnim ciljem razvoja in dviga konkurenčnosti Murske Sobote kot mesta.
Ključne besede: mladi, arhitektura, revitalizacija, Murska Sobota, stanovanjska problematika mladih, hibridni program, revitalizacija mestnega središča, stanovanja za mlade
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 146
 Celotno besedilo (65,87 MB) |
2. Analiza športnega turizma in potencial za nadaljnji razvoj soboškega jezeraŽan Jančar, 2021, diplomsko delo Opis: Šport in turizem sta med seboj zelo povezani panogi, ki močno vplivata drug na drugega. V sodobnem svetu ima športni turizem pomemben vpliv na človeka, ki s ponudbo športnih aktivnosti, objektov in prireditvami sokroji turizem. Zato je pomembno, da se športni turizem razvija v skladu s svetovnimi trendi. V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, kjer smo se seznanili z turizmom, športom in športnim turizmom. Predstavili smo Pomursko regijo s Mestno občino Murska Soboto kot središčem regije. Sledila je analiza ponudbe Soboškega jezera ter primer dobre prakse iz tujine s gramoznico Schwarzlsee iz sosednje Avstrije. Sledila je kvalitativna raziskava z opravljenimi pol-strukturiranimi intervjuji. V intervjuje smo vključili Mestno občino Murska Sobota, turistične zavode in agencije, ter klube in društva, ki krojijo športno ponudbo na Soboškem jezeru. Ugotovili smo, da ima Soboško jezero velik potencial za dodatni razvoj z enotnimi mnenji vseh deležnikov in željo po sodelovanju, vendar pa bo potrebno vložiti veliko dodatnega časa, truda in finančnih sredstev za uresničitev vseh zastavljenih ciljev.
Ključne besede: šport, športni turizem, Murska Sobota, Soboško jezero
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 1088; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Mursko-Soboška občina kot gonilna sila razvoja v pomurski regijiMitja Ferencek, 2021, magistrsko delo Opis: V teh časih so pomembna čvrsta regionalna gospodarstva, saj so taka bolj odporna na razne šoke in krize, ki so jim izpostavljena. Čvrsta regionalna gospodarstva so ključen dejavnik razvitosti regije, življenjskega standarda in blagostanja ljudi v neki regiji. Tema magistrskega dela je razvoj regionalnega gospodarstva in vpliv osrednje občine pri tem. Strateški regionalni razvoj bomo obravnavali na primeru Mestne občine Murska Sobota in pomurske regije. Mestna občina ima osrednjo vlogo v svoji regiji, zato lahko pomembno vpliva na regionalni razvoj celotne regije. Največja moč ji daje odgovornost, da sooblikuje razvoj Pomurja.
Gospodarsko stanje v pomurskem regionalnem gospodarstvu se izboljšuje. Prikazali bomo, kako se pomurska regija sooča z regionalnim razvojem in vlogo Mestne občine Murska Sobota pri tem. Proučili bomo, kako poteka gospodarski razvoj na območju Mestne občine Murska Sobota in kako se razvija celotno pomursko gospodarstvo. Osredotočili se bomo na strategijo razvoja regije in regionalnega gospodarstva v prihodnje ter opredelili, katere so razvojno-gospodarske priložnosti za Pomurje.
Ključne besede: regionalno gospodarstvo, regionalni razvoj, regionalni razvojni program, regionalizacija, Murska Sobota, pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,56 MB) |
4. Prenova mestnega kopališča v Parku Fazanerija Murska Sobota : magistrsko deloSanja Červek, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Ključne besede: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1418; Prenosov: 342
Celotno besedilo (111,32 MB) |
5. Ekološka kriminaliteta na območju mestne občine Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTim Kovačič, 2020, diplomsko delo Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 1163; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. Revitalizacija severnega območja Murske Sobote in novi plavalni centerBlaž Flisar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo degradiranega območja severnega dela Murske Sobote, ki ga na skrajnem severu omejuje potok Ledava. Magistrsko delo je v osnovi razdeljeno na štiri glavna poglavja, in vsebuje uvodni del s poudarkom na opisu Mestne Občine Murska Sobota in urbanega razvoja mesta, sledi analitični del, kjer so predstavljena degradirana območja v mestu, v tretjem poglavju pa je predstavljen koncept nove urbanistične rešitve severnega območja. Magistrsko delo se zaključi s četrtim poglavjem, tj. projektnim delom, ki ga definira novi plavalni center z olimpijskim bazenom. V prostor se
vnesejo nove vsebine, povezane s športnimi aktivnostmi, kulturo in bivanjem. Na ta način se prostoru v prvi vrsti povrne kvaliteta bivanja.
Ključne besede: regeneracija območja, Murska Sobota, reurbanizacija, plavalni center, pokriti olimpijski bazen, degradirano območje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2020; Ogledov: 1414; Prenosov: 307
Celotno besedilo (108,30 MB) |
7. Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti - študija primera Mestne občine Murska SobotaAljuška Petek, Katja Eman, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek predstavlja subjekte, ki delujejo na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, ter dejavnike preprečevanja kriminalitete, in sicer: policijsko delo v skupnosti, kriminalna žarišča, sodelovanje občanov in strah pred kriminaliteto. Namen prispevka je predstaviti študijo primera Mestne občine Murska Sobota, v okviru tega pa tudi romsko skupnost na tem območju.
Metode:
V članku smo predstavili pregled najbolj relevantnih študij s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih okoljih ter analizirali statistične podatke iz letnih poročil policije. Opravili smo tudi strukturirana intervjuja z vodjo policijskega okoliša in z romskim svetnikom.
Ugotovitve:
V študiji Mestne občine Murska Sobota smo ugotovili, da gre za varno lokalno skupnost, kar potrjujejo tudi razgovori z deležniki zagotavljanja varnosti in policijska statistika (od leta 2011 do leta 2015), ki kaže tudi na visoko preiskanost kaznivih dejanj na PU Murska Sobota. Na področju zagotavljanja varnosti je v občini veliko narejenega, od izvedbe raznih konferenc, okroglih miz, delavnic do drugih projektov.
Praktična uporabnost:
Študija primera zagotavljanja varnosti v Mestni občini Murska Sobota je korak k raziskovanju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, hkrati pa ponuja analizo stanja romske skupnosti na tem območju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirnost članka se kaže v študiji primera dobre prakse, ki ga predstavlja Mestna občina Murska Sobota. Iz ugotovitev je možno črpati tudi znanje, ki ga je možno prenesti na podobne situacije.
Ključne besede: varnost, policija, lokalna skupnost, Murska Sobota, romska skupnost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1168; Prenosov: 115
Celotno besedilo (371,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Policijska uprava Murska Sobota - primer dobre prakse policijskega dela v dobro lokalne skupnostiKatja Eman, Damir Ivančić, Dejan Bagari, 2019, pregledni znanstveni članek Opis: olicija je v preteklem desetletju uspešno implementirala model policijskega dela v skupnosti in naredila pomemben korak k varnejši lokalni skupnosti, o čemer priča tudi zadovoljstvo Pomurcev z delom policije (Petek in Eman, 2018). Uspešnemu projektu policijskega dela v skupnosti Nazaj k ljudem so sledili še Akademija detektiva Frančeka v Termah Banovci, projekt Družina v prometu v sodelovanju z osnovnimi šolami, preventivni projekti Pobarvali bomo, Soboški bicikl in Skupaj premagovali ovire za slepe v Mestni občini Murska Sobota (MO Murska Sobota), projekt Hvala, ker ne uporabljate mobilnega telefona ter ne nazadnje tudi usposabljanje policistov za delo z AED in pomoč pri srčnem zastoju. PU MS se lahko pohvali tudi z aktivnim sodelovanjem v dobrodelnih akcijah, med katerimi je najbolj znan letni koncert Orkestra slovenske policije, kjer zbrana sredstva podarijo pomoči potrebnim otrokom v regiji. Poleg aktivnega sodelovanja z lokalno skupnostjo PU MS skrbi tudi za svoje zaposlene, pri čemer najbolj izstopa projekt Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je dobil državno priznanje za najboljšo dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu ter priznanje Agencije EU za zdravo in varno delovno okolje za vse generacije.
Praktična uporabnost:
PU MS je nedvomno primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti, ki lahko služi kot model za druge. Nedvomno pa si mora pomurska policija tudi v prihodnje prizadevati in biti dosegljiva ter vidna ljudem, da bodo tudi ljudje pripravljeni sodelovati z njo.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavi prvi primer dobre prakse policijskega dela v skupnosti v slovenskem prostoru, ki je uporabna tako za slovensko policijo kot tudi lokalne skupnosti in druge deležnike na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, Policijska uprava Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1332; Prenosov: 77
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Novo mestno vozlišče pred knjižnico v Murski SobotiUrška Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo je hibrid široke in podrobne analize trenutnega stanja tradicionalnega središča v Murski Soboti ter iz nje izhajajoče idejne rešitve mestnega vozlišča pred knjižnjico. V celostni analizi smo raziskovali trenutno stanje celotnega naselja. Nadrobneje smo analizirali ureditev in stanje prostora ter glavnih objektov osrednjega stavbnega bloka. V končnem koraku naloge smo na podlagi zbranega znanja in spoznanj o splošnem in lokalnem stanju prostora in z njim povezanih tem zasnovali celostni prostorski in vsebinski projekt za mestno vozlišče na območju pred regijsko knjižnico. Pri snovanju rešitve je bilo že v razvijanju idej stalno prepletanje oblikovanja stavbnih mas z oblikovanjem programa. Oblikovanje prostora projekta smo izrazito usmerili k doseganju ravnotežja in skladnosti v kontekstu okolice. Izziv je bil povezati vse obstoječe elemente in dejavnike, ki določajo in zaznamujejo območje. Ključni cilj je bil ustvariti realen in z dejstvi podkrepljen projekt, ki bi ponujal veliko lepega in javnega ter postal povezovalni dejavnik v središču Murske Sobote.
Ključne besede: arhitektura, sodobno mesto, mestno vozlišče, urbane oblike, mestna podoba, kontekst, središče mesta, javni odprti prostor, trg, tržnica, kreativno središče, poslovni prostori, mestna garaža, idejni projekt, Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 11.10.2019; Ogledov: 1684; Prenosov: 314
Celotno besedilo (62,63 MB) |
10. Vpliv zaupanja v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMateja Krpič, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv zaupanja prebivalcev Mestne občine Murska Sobota v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje. V diplomski nalogi so opredeljene različne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti na lokalnem nivoju in dejavniki, ki vplivajo na percepcije prebivalcev glede varnosti ter samozaščitno vedenje. Z raziskavo smo ugotavljali, katero vrsto samozaščitnih ukrepov prebivalci najpogosteje uporabljajo in če na njihovo odločitev za samozaščitno vedenje in uporabo ukrepov vplivata zaupanje v varnostne organizacije ter zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb. Ugotovili smo, da prebivalci Mestne občine Murska Sobota najbolj zaupajo v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaupajo pa tudi v delo policije in zasebnovarnostnih organizacij. Prebivalci Mestne občine Murska Sobota najmanj zaupajo v delo občinskega redarstva in inšpekcijskih služb na državnem nivoju. Med pomembnejšimi je tudi ugotovitev, da nasploh uporaba samozaščitnih ukrepov med občani ni zelo razširjena, med najpogostejše samozaščitne ukrepe, ki jih uporabljajo prebivalci Murske Sobote, pa sodijo predvsem klasični tehnični protivlomni ukrepi. Rezultati raziskave kažejo, da je zaupanje v varnostne organizacije pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov, razen pri zaupanju v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je negativno povezano. Zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb pa je pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov.
Ključne besede: diplomske naloge, samozaščitno vedenje, prebivalci, zaupanje, varnostne organizacije, Mestna občina Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1081; Prenosov: 142
Celotno besedilo (826,34 KB) |
