| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Management in vpliv pandemije covid-19 v nogometnem klubu NŠ Mura
Tjaša Nemec, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhunu, mestu na Kitajskem razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne negativne posledice. COVID-19 ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na institucije. Nova bolezen je zrušila zdravstvene sisteme po vsem svetu zaradi hitrega širjenja in hudih simptomov, ki lahko privedejo do smrti. Vendar pa virus ni prizadel le institucije, ki so povezane z zdravstvom. COVID-19 je močno prizadel celotno gospodarstvo države. Prav tako ni nič druge z institucijami, ki so povezane s športom. Tako športniki kot tudi svet športa so se znašli v nepričakovanem položaju, saj je bil svet športa primoran preklicati vse programe tekmovanj, tako posameznih kot ekipnih športov, in s tem zagotoviti predvsem zdravje športnikov in občinstva. Šport kot dejavnost iz leta v leto nenehno napreduje, in ga lahko v nekaterih segmentih enakovredno primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Temeljni razlog pa se skriva v učinkovitem in sistematičnem managementu, s katerim načrtujemo in nadzorujmo celoten proces delovanja športne organizacije, v našem primeru nogometnega kluba NŠ Mura. Različni primeri iz prakse dokazujejo, da obstajajo povezave med gospodarstvom, poslovnim svetom, športom in športniki. Športni management je pomemben pri doseganju vrhunskih rezultatov, obenem pa vrhunski rezultati predstavljajo uspešnost nogometnega kluba, katerega se ključni pomen kaže v obliki finančnih sredstev. V diplomskem projektu smo v uvodu opisali področje in opredelili problem, predstavili namene, cilje ter hipoteze diplomskega projekta. V drugem poglavju smo predstavili nekaj teoretičnih osnov managementa, njegove osnovne ravni ter temeljne funkcije managementa, opredelili smo tudi managerja ter njegove vloge, lastnosti in sposobnosti pri opravljanju njegovega dela. V tretjem poglavju smo obravnavali športni management, njegove temeljne naloge in področja športnega managementa, obenem pa predstavili ključne kadre v športnem managementu. V zadnjem, petem poglavju, smo predstavili nogometni klub NŠ Mura, in opredelili vplive ter posledice, ki jih je pustila pandemija COVID-19 v nogometnem klubu NŠ Mura.
Ključne besede: management, manager, neprofitne organanizacije, športni management, covid-19, nogometni klub NŠ Mura
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
Interaktivni park Mura
Ana Simonič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja interaktivnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na interaktivno izobraževanje in turizem, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi predstavim prostorski problem kraja Sladki Vrh in njegovih potencialov ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za program, ki bi rešil nedefiniran in degradiran, vendar kakovosten odprt prostor v naravi ob reki Muri. V magistrski nalogi se ukvarjam z urbanistično reurbanizacijo okolja, kar skušam doseči z vzpostavitvijo novega interaktivnega centra s spremljevalnim programom, ki prostor revitalizira in ga poveže z že obstoječo turistično ponudbo, ki je v bližnji okolici. Projekt je zasnovan trajnostno in spoštuje specifičnost okolja, v katero je postavljen, programsko dopolnjuje kraj in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Park simboliko in program išče v naravnih in kulturnih danostih in ga vpeljuje v prostor na sodoben način, ki je zanimiv tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi novim uporabnikom. Interaktivni center predstavlja tehnološko sodoben način učenja o prostoru.
Ključne besede: Sladki Vrh, interaktivni center, turizem, reka Mura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 650; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (177,41 MB)

3.
Primerjava poslovnih modelov izbranih podjetij v modni industriji
Tim Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Modna industrija je ena najmočnejših industrij sodobnega časa. Globalizacija je močno vplivala na panogo, razvoj hitrih trendov in obseg odjemalcev ter ponudnikov. Na trgu so se oblikovali kompleksni pogoji, ki jih lahko obvladajo le podjetja z ustrezno zastavljenim poslovnim modelom. Gre za celoten proces, kako podjetje ustvarja, dostavlja in zajema vrednost. V diplomskem delu obravnavamo poslovna modela dveh podjetij iz modne industrije, in sicer globalno podjetje Zara, ki deluje pod okriljem družbe Inditex, kot primer inovativno zastavljenega poslovnega modela in podjetje Mura nekoč eno izmed večjih tekstilnih družb v Evropi kot primer neustrezno zastavljenega poslovnega modela, kar je podjetje vodilo v propad. Glavni cilj diplomskega dela je primerjati poslovna modela Zare in Mure in posledično ugotoviti, kako lahko nekatera podjetja uspešno poslujejo v kompleksnih razmerah v modni industriji, druga pa so prisiljena v propad. Mura v času svojega obstoja ob veliki spremembi tržnih razmer v poslovanje ni uvedla inovativne prakse, ki bi preprečila propad podjetja. Medtem Inditex z Zaro in ostalimi blagovnimi znamkami spretno izkorišča tržne razmere in z edinstveno zasnovanim poslovnim modelom ustvarja konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki v panogi ter velja za najuspešnejše podjetje v industriji.
Ključne besede: Poslovni modeli, modna industrija, Inditex, Zara, Mura.
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 910; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (993,65 KB)

4.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, diplomsko delo

Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 1415; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

5.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Ključne besede: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2376; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (31,95 MB)

6.
Načrtovanje izkoriščanja hidroenergije na primeru reke Mure
Klaudija Madjar, 2016, diplomsko delo

Opis: Reka Mura lahko kot neizkoriščen hidro potencial pripomore k zvišanju deleža energije iz obnovljivih virov. V diplomski nalogi je opisano izkoriščanje energije vode za pridobivanje električne energije, predstavljene pa so tudi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji. Nadalje so opisane hidrološke značilnosti reke Mure in ekosistemi ob njej. Načrtovane hidroelektrarne na reki Muri predstavljajo precejšen poseg v določeno območje, zato ga je pred realizacijo potrebno dobro proučiti. Izgradnja hidroelektrarn prinaša številne negativne razvojno-okoljske učinke, hkrati pa lahko ogroža najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. V nalogi smo opredelili prednosti in slabosti izgradnje verige hidroelektrarn; ocenjujemo pa tudi, ali je gradnja hidroelektrarn na reki Muri sploh smiselna: večji učinek bi bil, če bi denar, vložen v gradnjo in nato v obratovanje hidroelektrarn, vložili v varčevanje z energijo. Okoljsko ozaveščanje in premišljena raba energije mora postati pravilo vsakega posameznika.
Ključne besede: hidroenergija, reka Mura, hidroelektrarne na reki Muri, varčevanje z energijo
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1436; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Ocena možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri
Simon Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek ocenjevanja možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri. Glavna tematika je zasnova konstrukcije, ki omogoča dogradnjo vodne turbine na že obstoječo infrastrukturo. V sklopu diplomskega dela so bile izvedene eksperimentalne meritve na reki Muri, katerih rezultate smo uporabili kot osnovo za numerično analizo toka. Iz numerične analize smo odčitali obremenitev, ki jo vodni tok predstavlja in s pomočjo sodobnih inženirskih programov generirali model konstrukcije. Sama konstrukcija je bila nato analizirana v programskem paketu Abaqus. Rdeča nit diplomske naloge je povezava med eksperimentalnim delom in sodobnimi inženirskimi metodami. Končni rezultat je optimizirana nosilna konstrukcija turbine.
Ključne besede: Darrieusova turbina, reka Mura, numerične analize, AVL Fire, konstruiranje, Abaqus
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

8.
KORISTNA RABA REKE MURE
Danijel Erjavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Vodna energija je pomemben obnovljivi vir, ki ga ljudje izkoriščamo že od nekdaj. Reka Mura s svojim stalnim pretokom prinaša ogromne količine energije. Od nas je odvisno, kako bomo začeli koristneje rabiti to bogastvo. V diplomskem delu je podrobneje opisana reka Mura. V nadaljevanju sta glede izkoriščanja vodne energije te reke predstavljena dva sistema. Prvi predstavljen sistem je aktualen sistem izgradnje hidroelektrarne. Podrobneje je opisana sestavljenost hidroelektrarne in njeno delovanje. Drugi sistem vključuje alternativno varianto izrabe reke, v okviru katerega smo predvideli namakalne sisteme. Prikazana je sestavljenost in delovanje namakalnih sistemov. Razmislek smo podprli z izračuni. Izračunali smo, koliko električne energije bi proizvedla hidroelektrarna in koliko bi to prispevalo k skupni državni potrošnji. Izračunali smo tudi količino vode, ki je potrebna za namakanje določene vrste rastline in tal. Količino vode smo primerjali s pretokom reke Mure in prikazali, kolikšen vpliv bi imelo namakanje na rečni pretok.
Ključne besede: gradbeništvo, reka Mura, energija, namakalni sistemi, hidroelektrarne
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1498; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo
Anton Buzeti, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo zajema dva sklopa, teoretični in praktični. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen sam izvor besede karikatura, učinek in njena vloga, opredelitev pojma komičnega in kratek razvoj karikature skozi obdobja Egipta, antike, srednjega veka, renesanse, reformacije in protireformacije, baroka, 19. in 20. stoletja. V praktičnem delu gre za razmislek o avtorskih časopisnih karikaturah, ki so na avtorsko svojski način pospremile dva ključna dogodka iz sveta ob Muri. Prvi, Agonija Mure, odslikava družbeno klimo ob lastninjenju in obstoju tekstilnega giganta, drugi, Begunski val, pa išče povezave med človeškim obupom in vsiljenimi spremembami tukajšnjega prebivalstva.
Ključne besede: Karikatura, situacijska karikatura, Mura, Murin delavec, Murina delavka, metafora, barvna paleta, format, kompozicija, begunec, migrant, žičnata ograja, tehnična ovira, Janez Votek, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Andrej Bedek.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
Raba habitatov gnezdečih parov črne štorklje (Ciconia nigra) ob reki Muri
Sarah Robič, 2015, magistrsko delo

Opis: V letih 2013 in 2014 smo na območju reke Mure v Sloveniji raziskovali rabo habitatov črne štorklje, ki je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 SI5000010 Mura. Raziskavo smo izvedli z opazovanjem črnih štorkelj pri prehranjevanju, kjer smo si pomagali z avtomatskimi kamerami, in z namestitvijo sledilne naprave odraslemu osebku. Zbrali smo 90 opazovanj črne štorklje – 43 je bilo opazovanj s strani ornitologov, 47 opazovanj so zabeležile avtomatske kamere. Med temi opazovanji smo na 10 lokacijah črno štorkljo opazovali pri prehranjevanju. Najpogosteje se je prehranjevala v gozdnem potoku (30 %) in na poplavnem travniku (30 %), sledila je reka (10 %), gramoznica (10 %), mlaka (10 %) in mrtvica (10 %). Globina vode na 10 lokacijah prehranjevališč je bila največkrat do 30 cm (50 %), sledila je globina, nižja od 30 cm (38 %) in štorklji do pasu (12 %). 5.6.2014 smo ujeli odraslo črno štorkljo in ji namestili GPS/GSM sledilno napravo. Poimenovali smo jo Franček. Franček je gnezdil v Slovenskih goricah in speljal 4 mladiče. V obdobju gnezdenja smo zbrali 1880 lokacij Frančka, sledilna naprava je zajemala lokacije Frančka s frekvenco 2-37 na dan. Frančkove lokacije niso bile porazdeljene naključno, temveč so izkazovale izrazit nenaključen vzorec pojavljanja. Povprečna površina dnevnega domačega okoliša je bila 3389 ha. Skupni domači okoliš, izrisan z lokacijami iz Slovenije, je bil velik 754,69 km2. Največja gostota domačih okolišev je bila ob reki Muri med naselji Bunčani, Hrastje Mota in Radenci ter severno od Mure vzdolž teh vasi. Dalje je bila največja gostota domačih okolišev med Staro Novo vasjo in Iljaševci ter pri Moti. Oddaljenost od gnezda do prehranjevališč smo preučevali v različnih starostnih obdobjih mladičev. Največje povprečje razdalje so bile v tretjem starostnem obdobju od 14.7. do 13.8. (9861 km) in najnižje v prvem starostnem obdobju od 6.6. – 21.6. 2014 (3751 km). Med zbranimi lokacijami s sledilno napravo smo prepoznali 301 verjeten prehranjevalni habitat. Najpogostejši tip verjetnega prehranjevalnega habitata so bile mrtvice (43 %), reke in rečni rokavi (20 %) in potoki (17 %). Večina (85 %) verjetnih prehranjevalnih habitatov, ki so bila vodna telesa, je bila globokih manj kot 30 cm, prevladovala je zasenčenost 20-60 %. Ekološka niša črne štorklje je bila zelo ozka. Kot najpomembnejša faktorja, ki marginalizirata njeno ekološko nišo ob Muri, sta twi (tophographic wet index) in tip habitata. Na osnovi zbranih rezultatov zaključujemo, da črna štorklja med gnezdenjem pretežno rabi in izbira cel spekter zelo različnih mrtvic in rečnih rokavov. Glede na razsežnost domačega okoliša črne štorklje med gnezdenjem in kompleksnost njenega preferenčnega prehranjevalnega habitata dalje zaključujemo, da le-tega omogoča ohranjena naravna rečna dinamika na velikih površinah.
Ključne besede: Črna štorklja, Cicionia nigra, reka Mura, raba habitatov, domači okoliš, verjetni prehranjevalni habitat, ekološka niša, naravovarstvene smernice
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1980; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici