| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SERIJA ANICA PISATELJICE DESE MUCK
Simona Irgolič, 2009, diplomsko delo

Opis: S pojmom realistična mladinska proza označujemo književna dela, ki imajo verjetnostno ali realistično motivacijo. Različni avtorji jo različno delijo. V diplomskem delu so zajeta mnenja in ugotovitve Dragice Haramija, Marjane Kobe ter Igorja Sakside. V realistično mladinsko prozo spadajo pripovedi ali povesti.Značilnosti le-teh so predstavljene v seriji besedil Anica Dese Muck. Pripovedi, ki jih vsebuje ta serija, so: Anica in materinski dan, Anica in grozovitež, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen ter Anica in skrivnostna maska. Predstavljena je biografija Dese Muck, našteta so vsa dela za otroke in mladino ter za odrasle, ki so do sedaj izšla. Diplomsko delo vsebuje analize književnih likov, književnega prostora ter časa.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, daljše prozne vrste, realistične pripovedi ali povesti, Desa Muck, serija Anica
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3640; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

2.
SLOVENSKE DRAMATIČARKE IN NJIHOVA DELA PO LETU 1980
Miha Knavs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane sodobne slovenske dramatičarke, raziskovanje pa je časovno razmejeno, saj so obravnavane zgolj avtorice, ki so svoja dela posredovale javnosti (tiskana izdaja, uprizoritev) od leta 1980 do začetka leta 2009. Raziskovanje je usmerjeno na drame za odrasle, izpuščene so otroške lutkovne predstave in radijske igre. Obravnavanih je enajst avtoric: Saša Pavček, Zalka Grabnar Kogoj, Tina Kosi, Desa Muck, Draga Potočnjak, Simona Semenič, Špela Stres, Martina Šiler, Kim Komljanec, Alenka Goljevšček Kermauner in Žanina Mirčevska. Vse avtorice in njihova dela so analizirana na enak in primerljiv način; najprej je podan zgoščen življenjepis, kjer so zbrani ključni podatki o avtorici, intelektualne usmeritve, sodelovanja, aktivnosti in nagrade, sledi popoln pregled dramskih besedil z navedbo krstne uprizoritve in dostopnosti besedila, nadaljuje pa se z analizo ene ali več dram, odvisno od obsega in kakovosti avtoričinega dramskega opusa. Dramska besedila so analizirana po naslednjem ključu: naslov drame, tema/snov in dramsko dogajanje, dramska fabula, dramski čas in dramski prostor, dramske osebe in karakterizacija, dramski motivi, ideja oz. ideologija besedila, dramski govor in jezik ter komentar dramskega opusa z zaključkom.
Ključne besede: sodobna dramatika, avtorice, Pavček, Grabnar Kogoj, Kosi, Muck, Potočnjak, Semenič, Stres, Šiler, Komljanec, Goljevšček Kermauner, Mirčevska
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2470; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (379,55 KB)

3.
ELEMENTI GROZLJIVEGA V SLOVENSKI SODOBNI MLADINSKI PROZI
Katarina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.
Ključne besede: Elementi grozljivega, žanrski sinkretizem, gotski roman, paradoks grozljive fikcije, Vidmar J., Muck D., Novak B., Čater D., Zupan D.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2163; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 675; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici