| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfološke analize listov bele murve iz goriške regije
Veronika Črešnar, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Ključne besede: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 150; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitro
Katja Koncilja, 2019, diplomsko delo

Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 722; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (909,37 KB)

3.
Protiglivni učinek izvlečkov listov bele murve
Slavko Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: Murva je že od nekdaj prepoznavna po farmakoloških učinkih in je priznana v kitajski tradicionalni medicini kot protivnetno, antibakterijsko sredstvo in za zdravljenje hiperglikemije. Namen diplomske naloge je bil proučiti zaviralni učinek izvlečkov listov bele murve na rast glive Alternaria sp. V preliminarnem poskusu smo vrednotili učinek vodnega in etanolnega izvlečka v 5 %, 10 % in 20 % koncentraciji. Koncentracijskega učinka nismo potrdili, se pa je zaviralni učinek bolj izražal pri uporabi vodnega izvlečka. V drugem sklopu poskusa smo uporabili 37,5 % koncentracijo vodnih izvlečkov sedmih različnih genotipov bele murve, tako svilogojsko uveljavljenih sort 'Morettiana' in 'Kokusou', kot tudi lokalnih genotipov bele murve iz različnih fitogeografskih območij Slovenije. Zaviralni učinek smo dokazali pri treh lokalnih genotipih, ki so v osemdnevnem opazovalnem obdobju odražali skupno povprečno prirast 1,660; 2,860 in 3,790 cm2 napram ostalim genotipom z osemdnevnim skupnim povprečnim prirastom v območju 11,250 do 19,840 cm2 in kontroli s 17,498 cm2 prirasti. Sorti 'Morettiana' in 'Kokusou' sta izkazovali slab zaviralni učinek na rast glive.
Ključne besede: Alternaria sp. / bioaktivne spojine / izvleček listov / Morus alba L. / protiglivni učinek
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 918; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Ključne besede: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (794,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici