1. Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko deloJanja Šmid, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 1246; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko deloBarbara Jošt, 2022, magistrsko delo Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 881; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Prevajanje frazemov v književnosti na primeru romana Luč sredi morja avtorice M. L. StedmanNastja Veingerl, 2018, magistrsko delo Opis: Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno, saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko povzroča več težav. Prva ovira se lahko pojavi že pri samem prepoznavanju frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko težave povzroča: pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter družbene norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman. Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili književno prevajanje, razvoj frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila uporabljena najpogosteje.
Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, frazeologija, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1163; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisovSeverin Adelstein, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1305; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. PREVAJANJE IDIOMOV V ROMANU STEPHENA KINGA "ZELENA MILJA" IN V ISTOIMENSKEM FILMUTeja Špolad Andrić, 2015, magistrsko delo Opis: Prevajanje idiomov je del književnega prevajanja, vendar je izredno zahtevno, saj mora prevajalec dobro poznati kulturo izhodiščnega besedila in kulturo ciljnega besedila. Idiomi so besedne zveze, ki jih ne moremo prevajati dobesedno, zato se prevajalci zatekamo k prevajalskim strategijam, ki so nam pri tem v pomoč. V magistrskem delu so zbrani prevodi idiomov iz romana Stephena Kinga: »Zelena milja«, razčlenjeni pa so po kategorijah – uporabljenih prevajalskih strategijah avtorice Mone Baker. Prav tako so zbrani tudi prevodi idiomov iz podnapisov k istoimenskemu filmu. Ugotavljala sem, katere so najpogosteje uporabljene strategije pri prevajanju idiomov in ali se odstotek uporabljenih strategij spreminja glede na medij (književno delo, film).
Ključne besede: Idiom, Mona Baker, prevajalske strategije, prevajanje idiomov, književno prevajanje, ustreznica, prevajanje za film in televizijo.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2022; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU "JEJ, MOLI, LJUBI"Nejka Kapun, 2014, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju književnih del, ki vsebujejo kulturnospecifične prvine, se od prevajalca zahteva zelo dobro poznavanje izvirne in ciljne kulture. Številni avtorji menijo, da je prevod pomemben dejavnik medsebojnega vplivanja med različnimi književnostmi. Književni prevod pa igra zelo pomembno vlogo v stiku in komunikaciji med različnimi kulturami. Magistrska naloga obravnava prevajanje kulturnospecifičnih prvin, ki se pojavljajo v romanu Elizabeth Gilbert Eat, Pray, Love. Alenka Razboršek je roman, s slovenskim naslovom »Jej, moli, ljubi«, prevedla leta 2009. V prevodu so zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske, indonezijske) uporabljene različne prevajalske strategije. Prav zaradi kulturno zaznamovanih elementov teh štirih kultur je zelo pogosta raba sposojenk, tujk, dodajanj in izpustov. Ker je bistvo, da bralci ciljnega jezika razumejo tudi druge kulture, je prevod delno podomačen. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so prevajalske strategije, ki so bile uporabljene v prevodu romana Eat, Pray, Love, vplivale na samo razumljivost prevoda.
Ključne besede: kultura, prevajanje, kulturnospecifične prvine, Jej, moli, ljubi, prevajalske strategije, podomačitev, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti, Mona Baker, Vinay in Darbelnet
Objavljeno v DKUM: 29.10.2014; Ogledov: 2959; Prenosov: 639
Celotno besedilo (1,22 MB) |
