| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV NAČINA VINIFIKACIJE NA KAKOVOST VINA cv. MODRI PINOT
Simon Gregorinčič, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2005 smo preizkušali tri različne postopke maceracije grozdja cv. ´Modri pinot´: klasična maceracija (Km), hladna maceracija (Hm) ter maceracija z dvigom temperature v zaključni fazi maceracije (Tm). Pri maceraciji z dvigom temperature je bila statistično značilno manjša vsebnost alkohola, večji ostanek sladkorja ter večji skupni ekstrakt v primerjavi s Km ter Hm. Večji skupni ekstrakt je zaželjen za boljšo senzorično kakovost vina. Zaradi višje temperature v drozgi je bila pri maceraciji Tm največja vsebnost skupnih fenolov za 35 % več kot Km in 28 % več kot Hm. Vsebnost skupnega ekstrakta Tm je bila večja za 10% glede na Km in 19 % glede na Hm. Vina maceracije Tm so bila pri obeh ocenjevanjih najbolje ocenjena, kar pomeni, da so imela najboljše senzorične lastnosti.
Ključne besede: Modri pinot, vinifikacija, kakovost vina
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2522; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
VPLIV CV. REGENT NA KEMIJSKO SESTAVO IN KAKOVOST VINA V ZVRSTEH S CV. MODRI PINOT
Matej Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli tipizacijo vin Modri pinot in Regent. Ugotavljali smo vpliv cv. Regent na kemijsko sestavo in kakovost vina v zvrsteh s cv. Modri pinot. Za poskus smo uporabili vina letnika 2007 in pripravili zvrsti iz sortno čistih vin Modri pinot ter Regent. Nato smo tako pri vsakem posameznem vinu kot tudi pri zvrsteh izmerili in proučili vsebnost skupnih titracijskih kislin, pH, skupnih fenolov, taninov, antocianov in barve. Poleg kemične analize, je bila izvedena še senzorična ocena vin. Pri kemijski analizi obravnavanih vzorcev smo ugotovili, da je dodatek Regenta v zvrsti z Modrim pinotom vplival na vse izmerjene kemične parametre, razen na skupne titracijske kisline. Pri senzorični analizi, pa dodatek Regenta k Modremu pinotu vpliva statistično značilno na vonj, zato je potrebno biti pazljiv, da ga ne dodamo preveč. V zvrsteh pa Regent pozitivno vpliva na barvo.
Ključne besede: vino, zvrst, polifenoli, kakovost, Modri pinot, Regent
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1916; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (294,09 KB)

3.
VPLIV DEFOLIACIJE IN DOZOREVANJE GROZDJA NA KAKOVOST VINA SORTE 'MODRI PINOT'
Klavdija Rauter, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv defoliacije in dozorelosti grozdja na kakovost vina sorte 'Modri pinot'. Poskus je bila postavljen v vinogradu po metodi naključnih skupin s štirimi obravnavanji in tremi ponovitvami. Med dozorevanjem grozdja nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji, pri trgatvi pa so bile razlike statistično značilne. Na kemijsko sestavo grozdja je imel večji vpliv čas trgatve (dozorelost grozdja) kot defoliacija. Sok grozdja kontrolnih trt je imel v prvem roku trgatve (T1K) najmanjšo gostoto mošta (86,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,16) ter največjo vsebnost skupnih kislin (11,71 g/L). Pri obravnavanju T2D je bilo obratno; gostoto mošta (96,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,38) sta bili največji, vsebnost skupnih kislin (9,5 g/L) pa je bila najmanjša. Vini iz obravnavanj druge trgatve sta, kljub slabši barvi, prejeli boljšo skupno oceno kot vini iz obravnavanj prve trgatve. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino iz obravnavanja T2K dobilo najvišjo oceno. To vino je vsebovalo 13,20 vol. % alkohola (več je vsebovalo le obravnavanje T2D), 96 mg/L antocianov (več je vsebovalo le obravnavanje T1D) ter najmanjšo vsebnost skupnih fenolov (798 mg/L) in taninov (0,28 g/L).
Ključne besede: 'Modri pinot', defoliacija, dozorelost grozdja, kakovost vina
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2010; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (688,87 KB)

4.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1844; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (528,60 KB)

5.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze trte in kemijski sestav grozdnega soka
Kristjan Auguštin, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 1250; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (753,72 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici