| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
„Hram likovne umetnosti“ – Natečaj za novo krilo Narodne galerije (1989)
Alja Grašič, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema pričujočega magistrskega dela je javni natečaj za novo krilo Narodne galerije iz leta 1989. Najprej je naveden in pojasnjen razlog, zakaj je natečaj pomemben za Slovence in razvoj Narodne galerije ter s tem povezano prostorsko problematiko, ki je Narodno galerijo spremljala več desetletij. Sledi obravnava natečaja, ki mu dosedanji raziskovalci niso pripisovali večjega pomena. Tako osrednji del magistrskega dela predstavlja prva podrobnejša obravnava natečajnih načrtov, ki je opremljena s slikovnim gradivom pomembnejših tlorisov, umestitev načrtov v opuse arhitektov in primerjava prvonagrajenih natečajnih ter izvedbenih načrtov arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Predstavljeni so tudi pomembni slovenski arhitekti 20. stoletja, ki so sodelovali v natečaju, in njihove arhitekturne rešitve, ki slogovno variirajo od modernizma do postmodernizma. Zaradi skope obravnave natečaja v umetnostnozgodovinski literaturi magistrsko delo odgovarja na števila, do sedaj odprta raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Ljubljana, moderna arhitektura, Narodna galerija, natečaj za novo krilo Narodne galerije, Edvard Ravnikar, Milan Mihelič, Tomaž Medvešček, Branko Kocmut, Ivan Kocmut, Miloš Bonča, Stanko Kristl, Igor Skulj
Objavljeno v DKUM: 11.05.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

2.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1307; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Prenova nekdanje poslovne stavbe SDK
Mirzet Salkanović, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Osrednja tema naloge je prenova poslovne stavbe SDK v središču mesta Maribor za potrebe nove Umetnostne galerije. Stavba je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, tako da je objekt obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove arhitekurne dediščine. Teoretični del diplomske naloge predstavlja analizo objekta v sedanji obliki za trenutne potrebe in dejavnosti. V praktičnem delu je predstavljen lastni projekt prenove dotrajane in skrajno nefunkcionalno izkoriščene stavbe, kateri bi z novim programom revitaliziral in poživil mesto Maribor.
Ključne besede: Nova Umetnostna galerija Maribor, Poslovna stavba SDK, Maribor, moderna arhitektura, prenova, Trg Leona Štuklja Maribor
Objavljeno v DKUM: 14.08.2015; Ogledov: 1971; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (25,44 MB)

4.
UMETNOST DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA V MARIBORU V LIKOVNIH KRITIKAH SERGEJA VRIŠERJA (1920-2004)
Tjaša Karba, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer (1920–2004), ki je poznan predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Manj znano in zlasti manj upoštevano pa je dejstvo, da je bil sistematičen in pronicljiv opazovalec sodobnega likovnega dogajanja in je s svojo kritično mislijo veliko pripomogel k razvoju in uveljavljanju sodobne likovne umetnosti v Mariboru. Svoja opažanja in mnenja je sistematično objavljal v več slovenskih revijah in časopisih, tako da je s tem ustvaril celovit vpogled v tedanjo umetniško sceno. Skozi njegov kritični pogled je predstavljeno takratno aktualno mariborsko kulturno dogajanje, ki se je po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo in doseglo svoj prvi višek z ustanovitvijo Umetnostne galerije Maribor (7. februar 1954), ki je imela pomembno vlogo pri rasti in razvijanju umetniških hotenj. Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov, za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer. S tem sem želela podati Vrišerjev pogled na mariborsko likovno dogajanje in izpostaviti poudarke, ki so se njemu zdeli najpomembnejši, in ki so tudi sicer najvidnejše vplivali na razvoj mariborske likovne umetnosti ter sočasnega kulturnega dogajanja. Med slikarji starejše generacije v Vrišerjevih prispevkih izstopata Ivan Kos in Ante Trstenjak, v srednji generaciji slikarja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Janez Vidic in Rudolf Kotnik sta zaznamovala mlajšo generacijo slikarjev. Najvidnejši med mariborskimi grafiki je Bojan Golija. Predstavljeno pa je tudi kiparstvo, ki je bilo kljub manjši zastopanosti, kvalitetno. Najpomembneje je likovno sceno zaznamoval akademski kipar Slavko Tihec. Pomembno mesto pa so zasedali tudi Gabrijel Kolbič, Milan Vojsk ter kiparka Vlasta Zorko Tihec, ki je prijateljevala s Sergejem Vrišerjem in v Mariboru postavila mnogo kiparskih del.
Ključne besede: Sergej Vrišer, Umetnostna galerija Maribor, mariborska likovna kritika, mariborska moderna umetnost, mariborski likovni umetniki
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2928; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 7.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici