1. |
2. GPRS povezava za industrijske aplikacije in stroškovna plat z vidika podjetij : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programaMatija Krajnc, 2006, diplomsko delo Ključne besede: GPRS, PLK, SCADA, VPN, komunikacijski vmesniki, modbus TCP/IP, stroški, GPRS, PLC, SCADA, VPN, communication interface, modbus TCP/IP, costs Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3111; Prenosov: 0 |
3. |
4. Vodenje procesa kosovne proizvodnje : diplomska naloga [visokošolskega] študijskega programaVasja Grmek, 1998, diplomsko delo Ključne besede: krmilniki, porazdeljeni sistemi, vodenje procesov, Modsoft, Modbus, SCADA, avtomatizacija proizvodnje, programski paketi, šolski paket Modicon Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1886; Prenosov: 0 |
5. POVEZAVA KONTROLNIH SISTEMOV S PROCESNO INFORMACIJSKIM SISTEMOM NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKOPeter Majzelj, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje projekt, s katerim smo izvedli podatkovno povezavo med posodobljenim kontrolnim sistemom čiščenja hladilne vode CW filtrov in nadzornim procesno informacijskim sistemom PIS v Nuklearni Elektrarni Krško. Opisan je potek samega projekta, kakor tudi mejniki, kateri so odločali o poteku in smeri razvoja podatkovne povezave.
Glavna tema diplomske naloge je opis in predstavitev podatkovne komunikacije, izvedba zajema in prenos podatkov ter ovrednotenje prenesenih signalov v podatkovni bazi sistema PIS.
Na koncu je predstavljeno na kakšen način so prikazani podatki ter sama predstavitev sistema CW filtrov. Predstavili smo shranjevanje pomembnih podatkov, kako jim nastavimo alarmne vrednosti in na kakšen način prikazujemo arhivske podatke. Ključne besede: Podatkovna povezava, MODBUS, TCP/IP, informacijski sistem, krmilnik, komunikacijska kartica Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 1470; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,93 MB) |
6. |
7. DALJINSKI NADZOR POLOŽAJA SERVOMOTORJARobert Rudaš, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno povezovanje naprav v internetno omrežje, kontrola in krmiljenje položaja servomotorja, ter meritve okoliških senzorjev. Da smo to lahko praktično izvedli, smo se odločili razviti razvojni sistem, ki bi nam služil kot zaščita prostorov pred visoko koncentracijo ogljikovega monoksida in prevelike vlažnosti prostorov. Tako smo v diplomski nalogi podrobneje opisali razvoj razvojnega sistema, njegove ključne komponente in njihovo integracijo, predstavili nekatera uporabljena orodja in diagrame poteka osnovnega programa. Na kratko smo predstavili tudi komunikacijski protokolu Modbus, ki smo ga uporabili za prenos podatkov s TCP/IP protokola prenosa v namenski grafični vmesnik, ki smo ga razvili v programu Visual Studio. To nam omogoča prikaze meritev in kontrolo nad položajem servomotorja. Prikazali bomo tudi povezovanje razvojnega sistema preko brezžičnega Wi-Fi omrežja v internetno omrežje in potrebne nastavitve na usmerjevalniku in serijskem Wi-Fi modulu, , ki nam omogoča daljinski nadzor položaja servomotorja preko brezžičnega Wi-Fi omrežja in posledično preko internetnega omrežja. Da lahko razvojni sistem in razvoj predstavimo v celoti, bomo tudi nekaj besed namenili razvoju grafičnega vmesnika ter predstavili ugotovitve in meritve. Ključne besede: mikrokrmilnik, Wi-Fi, Modbus TCP/IP, serijski Wi-Fi modul, servomotor, magnetni rotacijski dekodirnik Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 70
Celotno besedilo (3,58 MB) |
8. REGULACIJA TOPLOTNE ČRPALKE Z VARIABILNO MOČJOŽiga Topovšek, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je izdelava in opis delovanja krmilnega sistema za regulacijo toplotne črpalke z variabilno močjo. Krmilni sistem skrbi za varno in učinkovito delovanje toplotne črpalke. Za izdelavo smo uporabili obstoječi krmilnik ogrevalnega sistema, v katerega smo implementirali algoritme za komunikacijo z ostalimi krmilniki, algoritem za regulacijo glavne obtočne črpalke in algoritem za regulacijo moči kompresorja. Regulacija sodi v področje vodenja sistemov, uporabili pa smo proporcionalno-integrirno-diferencirni regulator oziroma PID regulator. Ta tip regulacije je najbolj pogosto uporabljen na področju avtomatike, saj ob pravilnih nastavitvah parametrov zagotavlja stabilno delovanje sistema. Krmilni program je napisan v programskem jeziku Basic, ki nam omogoča dinamično pisanje programa in enostavno implementacijo lastnih algoritmov. Krmilnik, ki smo ga razvili in ustrezno nastavili, učinkovito krmili celoten ogrevalni sistem tako dobro, da je odstopanje regulirane veličine manjše od 1 °C. Ključne besede: toplotna črpalka, PID regulator, mikrokrmilnik, Modbus RTU Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1347; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,80 MB) |
9. Projekt hišne avtomatizacije pri obnovi dvorca KulmerMatija Hrupački, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja projekt hišne avtomatizacije pri obnovi dvorca Kulmer. Pripravljen je zagonski elaborat, v katerem so pojasnjeni cilji projekta avtomatizacije, aktivnosti, tveganja, projektna organizacija in potrebna dokumentacija za začetek njegovega izvajanja. Podan je opis komunikacijskih protokolov, ki se uporabljajo pri povezovanju sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in tehniške zaščite. Poleg tega so opisani vgrajeni sistemi in oprema ki se vgrajuje v objekt. Pojasnjeni sta tudi integracija in vizualizacija naprav v sistemu samodejnega krmiljenja stavbe (BMS). Ključne besede: projekt, BMS, avtomatizacija objektov, komunikacijski protokoli, KNX, M-Bus, Modbus, zagonski elaborat Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 505; Prenosov: 128
Celotno besedilo (6,90 MB) |
10. Analiza prometa s pomočjo induktivnih zankDavid Letonja, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem programske opreme za analizo prometa, pri čemer smo informacije o prometu črpali iz induktivnih zank, ki so že bile vgrajene v cestišče. Uporabljali smo raznovrstno strojno opremo, in sicer vhodno/izhodno napravo ADAM, stikalo, elektronsko ploščico za simulacijo prihodov/odhodov vozil in induktivne zanke. Komunikacijo med napravami smo izvedli na osnovi protokola Modbus. Razvito programsko opremo smo preizkusili v eksperimentalnem, kakor tudi v realnem okolju na cestišču. Na osnovi desetih testov v realnem okolju smo ugotovili, da je pri izračunu dolžine vozila na osnovi podatkov iz induktivnih zank bila napaka v povprečju 8,36 cm s standardnim odklonom 5,12 cm. Izkazalo se je še, da je bila najmanjša napaka 0,6 cm in to pri hitrosti vozila, za katero je bila induktivna zanka dejansko načrtovana. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da je naša rešitev primerna za analizo in nadzorovanje prometa v realnem okolju, npr. na uvozu oziroma izvozu avtoceste. Ključne besede: Naprava ADAM, analiza prometa, induktivna zanka, podatkovna baza, protokol Modbus Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 1112; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,37 MB) |