| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI RAZŠIRJENOSTI MOBINGA MED UČITELJI V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: V času vse večje tekmovalnosti, individualizma in skrbi za dobiček se vse bolj srečujemo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Negotova delovna mesta, stres, spremembe v načinu organizacije, slabi medsebojni odnosi so le nekateri izmed vzrokov mobinga. Posledice psihičnega nasilja za žrtev so lahko zelo hude, od psihičnih težav in obolenj do pomanjkanja socialne varnosti in slabenja socialnih odnosov. Po številnih raziskavah se mobing najpogosteje pojavlja v javni sferi. V diplomskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je mobing med učitelji še kako prisoten, zato je potrebno veliko delati na preventivi. Ni dovolj samo zakonsko sprejetje mobinga kot kaznivega dejanja, pač pa je treba vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, nadlegovanje, konflikt, medsebojni odnosi, psihične posledice, učitelji
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3968; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (990,10 KB)

2.
PREPREČEVANJE MOBINGA V INSTITUCIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Nataša Škrbec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Predvsem vse večje zahteve s strani uporabnikov, nadzornih organizacij oziroma trga posledično vodijo v vse večje zahteve s strani poslovodnih oseb / predstojnikov in hkrati tudi v zmanjšanje pravic delavcev, kot postranski rezultat pa se kaže tudi splošno nezadovoljstvo v organizacijah ter navsezadnje znižanje produktivnosti oziroma učinkovitosti tako zaposlenih kot samih institucij (Ovsenik in Ambrož, 2000). Delovna produktivnost/učinkovitost in zadovoljstvo pa sta dva pomembna elementa za organizacijo javnega sektorja in javnega uslužbenca, mobing oziroma trpinčenje pa je eden izmed pojavov, ki oboje znižuje. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o značilnostih mobinga v javnem sektorju, raziskali vzroke zanj ter identificirali načine za uspešno preprečevanje obravnavanega pojava. Omenjeno smo dosegli s pomočjo teoretičnega in raziskovalnega (anketnega) dela, na podlagi česar smo ugotovili, da se mobing v preučevani slovenski populaciji (torej v javnem sektorju) pojavi predvsem zaradi slabega delovnega vzdušja, slabih odnosov v kolektivu in negativnih karakternih lastnosti sodelavcev, kar nakazuje hkrati na slabo organizacijo dela in vodenja institucije. Takšne oblike vedenja oziroma ravnanja pa prinašajo negativne posledice tako na zaposlenega (zdravstvene, fizične in psihične težave), na celotni kolektiv (pojav cinizma, otopelosti), kot tudi na organizacijo kot takšno (povečanje stroškov zaradi postopkov v zvezi z mobingom, zmanjševanje ugleda, itd.). Da bi vse slednje negativne posledice in vzroke zanje preprečili, pa je pomembna kombinacija preventivnih in represivnih aktivnosti, predvsem pa vzpostavitev dobrega vzdušja v organizaciji, osveščanje zaposlenih in nadrejenih o mobingu, višje in učinkovitejše sankcije, boljši delovni pogoji ter opredelitev mobinga v načrtu integritete.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, preprečevanje mobinga, javni sektor, nezadovoljstvo delavcev
Objavljeno: 01.04.2016; Ogledov: 836; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
KONFLIKTI - NEGATIVNI UČINKI V ORGANIZACIJI
Marija Miškulin, 2009, diplomsko delo

Opis: Delovno organizacijo sestavljajo med ostalim tudi ljudje, ki so zaradi delovne obveznosti prisiljeni vsakodnevno sodelovati ter se soočati. Glede na to, da v delovni organizaciji preživimo večji del vsakdanjika, je neizogibno, da se pojavijo konflikti. Konfliktne situacije spodbujajo spremembe, nove zamisli in ideje, sicer pa ignorirani in nerazrešeni konflikti lahko imajo pogubne posledice za organizacijo, zaradi česa je naloga vseh udeleženih v konfliktu ter vodij, da se čimprej soočajo z njimi. S konflikti se je smotrno soočati že ob samem nastanku oziroma ko jih zaznamo in prepoznamo, saj se bomo tako izognili morebitnemu razvitju mobinga. Za uspešno razrešitev konfliktov je potrebno poznati vzroke ter načine reševanja in obvladovanja konfliktov. Nezadovoljstvo zaposlenih, okrnjena in otežena komunikacija, absenteizem, fluktuacija, zmanjšanje učinkovitosti in produktivnosti, upadanje motiviranosti in lojalnosti organizaciji so nekateri od stroškov, ki jih povzročajo neobvladani konflikti in posledično mobing. Vzroke za mobing največkrat najdemo v organizaciji dela (nejasna navodila, premalo zaposlenih, visoka odgovornost in nizka možnost odločanja, podcenjevanje sposobnosti in dela zaposlenih). Vsaka delovna organizacija, ki želi biti uspešna in konkurenčna na trgu in se zaveda prednosti in slabosti konfliktnih situacij ter pomembnosti človeškega kapitala, se bo zavzemala za izboljšanje delovnih pogojev ter za pristne in zdrave medsebojne odnose. Zavedala se bo dejstva, da vlaganja v pozitivno klimo ter v pristne odnose je bolj donosno kot ingnorirani in neobvladani konflikti. Zaradi tega je smotrno, da se managerji odločajo za izobraževanje vodilnega kadra glede pravilnega ravnanja v primeru konfliktov in mobinga.
Ključne besede: konflikt, organizacijski konflikt, vertikalni konflikt, horizontalni konflikti, ravnanje s konflikti, reševanje konfliktov, posledice konfliktov, pozitivni učinki konfliktov, negativni učinki konfliktov, mobing, posledice mobinga
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2758; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (267,94 KB)

4.
Žrtve nasilja na delovnem mestu : diplomsko delo
Anuška Skumavc, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kazniva dejanja, delovno mesto, žrtve, mobing, nasilje, diplomske naloge
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 2272; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (658,19 KB)

5.
Mobing v zdravstvu : diplomsko delo
Brigita Bratuša, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: mobing, trpinčenje, nasilje, delovna mesta, žrtve, storilci, zdravstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 4872; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (501,95 KB)

6.
BOSSING V TEORIJI IN PRAKSI
Tina Šmid Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V času globalizacije, finančne in gospodarske krize je nasilja vseh vrst vse več. Nasilje se je, zaradi tempa življenja, ki ga živimo , razširil ne le iz ulic, temveč tudi iz družin, na delovna mesta. Pojavljati se je pričel v najbolj prefinjeni ter potuhnjeni obliki, ki jo sploh poznamo. Iz pojava nove oblike nasilja, ki ga imenujemo mobing, se je razkrila sodobna oblika nasilja, imenovanega bossing. Bossing je zelo škodljivo ter kaznivo dejanje, ki ga izvaja vodja ali šef nad svojim podrejenim. Napadeni je izpostavljen sistematičnem in dlje trajajočim napadom s strani nadrejenega. Te vrste dejanja se odražajo v vedno več konfliktnih situacijah, stresu pri zaposlenih, povečani fluktuaciji, nezadovoljstvu, zmanjšani storilnosti, čustveni izčrpanosti itd., kar se posledično odraža na uspešnosti organizacije. Med pisanjem diplomske naloge sem ugotovila, da se bossing v praksi ne pojavlja tako pogosto, kot je to morda čutiti. Kadar pa se ga izvaja, so najpogostejši vzroki za pojav bossinga slaba organizacija dela in slab stil vodenja. Zaradi slabe organizacije in nepravilnega stila vodenja se vsakodnevni konflikti ne rešujejo sproti. Izogibanje reševanju konfliktov ali reševanje konfliktov na nepravi način lahko pripelje do pojava bossinga. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih s svojim vodjo rešujejo konflikte le občasno. Pojav bossinga se v podjetju lahko opazi s spremenjenim stanjem v podjetju. Ugotovili smo, da anketirani najbolj pogosto opažajo kot spremenjeno stanje v podjetju to, da jih je vodja močno obremenil z delom. Najpogostejša oblika napadalnega vedenja s strani vodje je seganje v besedo, kar na prvi pogled ni tako huda oblika bossinga, vendar smo z raziskavo ugotovili, da so za vse žrtve bossinga posledice enako hude. Posledice se na začetku kažejo kot splošna preutrujenost, razdražljivost, slabe odločitve pri delu ter napake pri delu. Posledice bossinga se postopno lahko oblikujejo do najhujše oblike; to je huda depresija in poskus samomora. Kot najboljši predlog za preprečitev bossinga je po moji oceni na podlagi raziskave drugačna organizacija dela in drugačen način vodenja.
Ključne besede: Mobing, bossing, nadrejeni, podrejeni, način vodenja.
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 3053; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
MOBING - TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU V ORGANIZACIJI X
Svetlana Bosančić, 2010, diplomsko delo

Opis: Mobing ali psihično nasilje na delovnem mestu je pojav, ki prizadane vse več delavcev po vsem svetu. V različnih kulturah ga poimenujejo z različnimi izrazi kot so : ''mobbing", "bullying", teroriziranje, viktimiziranje, trpinčenje, šikaniranje. Prav za vsemi temi izrazi pa se skriva podoben pomen: sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi, ki lahko, če se ponavlja ali poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave. Prav tako se posameznikove obremenitve prenašajo tudi na njegovo domače okolje. V današnjem, hitro naravnanem času smo lahko prav vsi žrtve raznih oblik nasilja na delovnem mestu. Ljudje se zaposlujemo v različnih delovnih organizacijah. Organizacijo sestavljajo ljudje, ki skupaj opravljajo delovne naloge, vsakodnevno med seboj komunicirajo, rešujejo probleme in ob tem prihaja med zaposlenimi tudi do neizbežnih medsebojnih konfliktov, ki jih skupaj premagujejo na različne načine. Zaradi vse večjih zahtev in obremenitev tako do vodstva in lastnikov kot tudi do delavcev, pa prihaja na delovnih mestih do vse večjih pritiskov, ob tem pa do različnih konfliktov. Konflikt je nekaj naravnega in kot takega ga moramo tudi sprejeti, saj nima vedno le negativnega predznaka, temveč lahko podjetju pomeni tudi pozitivno spremembo in taki konflikti prinašajo podjetju spodbude za nove ideje ter omogočajo pridobivanje novih spoznanj. Če so konflikti negativni, se lahko zelo hitro stopnjujejo in se sprevržejo v resnejšo obliko osebnega napada, ki ga drugače imenujemo mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu. Nastanka konfliktov ne smemo tajiti, temveč se jih moramo naučiti reševati oz. sprejemati prav s stališča spremembe. V diplomski nalogi sem obravnavala negativne vrste konfliktov, ki se razvijejo do te stopnje, ko se človek že počuti ogroženega. Takšen pojav imenujemo mobing, ki predstavlja ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem ali posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitev človekovih pravic. Predstavila sem teoretična izhodišča o konfliktih ter mobingu — trpinčenju na delovnem mestu (v nadaljevanju TDM) in izvedla neposredno raziskavo o mobingu na delovnem mestu v organizaciji x. Iz izvedene raziskave sem povzela sklepne ugotovitve ter predloge. Namen mojega diplomskega dela je bil preučiti in se poglobiti v to zelo aktualno problematiko, saj v teh, vedno bolj negotovih časih, ki so dodatno okrepljeni še s t.i. recesijo in napovedih o več kot 100.000 nezaposlenih v letošnjem letu v naši državi, lahko pričakujejo še večji pritiski na zaposlene in še pogostejši pojav različnih oblik mobinga.
Ključne besede: konflikt, delovno mesto, komunikacija, mobing.
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 3420; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
MOBING NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X D.O.O.
Dijana Stanković, 2010, diplomsko delo

Opis: Mobing na delovnem mestu je na žalost tudi v Sloveniji ena od zelo aktualnih tem. Le kdo se še ni vsaj enkrat v svojem poslovnem življenju srečal s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Za raziskavo te teme sem se odločila predvsem na podlagi lastnih izkušenj, kajti opažam, da se je v času recesije trpinčenje na delovnem mestu povečalo. Večina od nas se pri delu srečuje z neprijetnostmi: z nerealnimi roki in pričakovanji, težavnimi in zahtevnimi nadrejenimi, zahtevnimi strankami, zahrbtnostjo, sebičnimi sodelavci,slabimi delovnimi razmerami, odpuščanji, itd. Zdi se, da nikomur ni prizaneseno s težavami na delovnem mestu. V diplomski nalogi bom v teoretičnem delu predstavila pojem mobing ter navedla vzroke za nastanek, ki so predvsem slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Opozorila bom na posledice za žrtve, za sodelavce in za organizacijo. Da pa ne bi ostali le pri teoriji, bom v drugem delu diplomske naloge predstavila in opisala rezultate, ki sem jih dobila na podlagi raziskovalne ankete, ki sem jo opravila v podjetju X d.o.o. Namen diplomske naloge je ugotoviti kakšna je stopnja mobinga v podjetju X d.o.o., ter predlagati možne izboljšave stanja.
Ključne besede: Mobing Psihično nasilje Delovno mesto
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 2535; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
MOBING - NASILJE V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
Petra Pelhan, 2010, diplomsko delo

Opis: Medosebni odnosi so eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, izpolnjevanje delovnih nalog in doseganje ciljev organizacije. Izvirajo iz ljudi, iz njihovih osebnih lastnosti in so usmerjeni na druge. Pomembni so za ustvarjanje in razvoj etike in delovne morale, za humanizacijo ljudi in njihovega dela. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Vzroki za nastanek mobinga v organizaciji so lahko stres na delovnem mestu, slabo oziroma nezdravo vzdušje v podjetju, nenadne spremembe, negotova delovna mesta in podobno. Posledice pa so za žrtev lahko zelo hude, od psihičnih, ekonomskih in socialnih težav. V diplomskem delu nas je zanimalo, koliko je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so potrdili njegovo prisotnost in sklepamo lahko, da je v prihodnosti potrebno več nameniti preventivi. Torej, da bi nadrejeni znali učinkovito pristopiti k problemu mobinga in bi tako z njegovim preprečevanjem dosegali boljše rezultate.
Ključne besede: Mobing, psihično nasilje, konflikt, medsebojni odnosi, šola.
Objavljeno: 03.01.2011; Ogledov: 2040; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (698,88 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici