1. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Uporaba aplikacij za zmenke v povezavi s tveganim spolnim vedenjem ter samospoštovanjem pri mladih odraslih : magistrsko deloNika Koder, 2024, magistrsko delo Opis: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, diplomsko delo Opis: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Ključne besede: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. Odnos med zaznano družbeno krivičnostjo, psihosocialnimi značilnostmi in načrtovanim vpisom v srednjo šolo pri mladih pripadnikih romske skupnosti : vloga spola in etnične raznolikosti razredaKristina Kišić, 2024, magistrsko delo Opis: Počasno spreminjajoči se obrazci vsakodnevnega funkcioniranja znotraj romske skupnosti in počasno spreminjajoči se odnosi in obnašanje večinskega prebivalstva do Romov so v kombinaciji z revščino oziroma težko socialno situacijo eni od glavnih problemov, s katerimi se soočajo Romi na Hrvaškem, in eni od glavnih razlogov njihove socialne izključenosti. Pri večini kazalnikov socialne vključenosti je stanje v romskih gospodinjstvih zelo slabo, predvsem v Međimurju in na severu Hrvaške. Prav tako je v Međimurju in na severu Hrvaške najvišji odstotek nepismenih mladih, ter mladih, ki se sploh niso vpisali v osnovno šolo ali pa so jo opustili, pri čemer posebej izstopajo mlade Romkinje. V Međimurju je poleg tega najvišji odstotek mladih, ki so opustili srednjo šolo. Na podlagi značilnih regionalnih razlik so bili udeleženci trenutne raziskave učenci 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. Glavni namen naloge je preučiti razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) pri mladih pripadnikih romske skupnosti, ki so člani etnično raznolikega razreda, v primerjavi s sošolci pripadniki večine. Pred tem pa preverjamo razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) med mladimi pripadniki večine, ki v šoli nimajo stika z Romi, in mladimi pripadniki večine, ki so člani etnično raznolikega razreda.
V raziskavi je sodelovalo 270 učencev 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. 56 učencev v vzorcu je pripadnikov romske skupnosti, 214 učencev pa pripadnikov večine. Glede etnične raznolikosti razreda lahko rečemo, da je 91 učencev pripadnikov večine, ki v šoli nima stika z mladimi pripadniki romske skupnosti. 18 učencev je pripadnikov romske skupnosti, ki v razredu nimajo stika s pripadniki večine. 161 učencev pa je del etnično raznolikega razreda (41 učencev je del etnično raznolikega razreda, pri čemer so mladi pripadniki romske skupnosti v večini, 120 učencev pa je del etnično raznolikega razreda, pri čemer prevladujejo pripadniki večine).
Ugotavljamo statistično značilne medskupinske razlike med člani etnično raznolikega razreda v smeri višje stopnje zaznane splošne in šolske krivičnosti pri pripadnikih večine v odnosu do sošolcev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo, da učenke pripadnice romske skupnosti kažejo statistično značilno višjo stopnjo zaznane družinske krivičnosti v odnosu do učencev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo tudi, da je stopnja zaznane splošne, šolske in družinske krivičnosti pri mladih pripadnikih romske skupnosti pomemben dejavnik subjektivnega blagostanja, samospoštovanja in socialne opore vrstnikov.
Raziskovanje tematike je relevantno, saj na Hrvaškem ni izvedenih veliko raziskav, ki bi se dotikale socialno-psiholoških vzorcev, s katerimi se mladi pripadniki romske skupnosti srečujejo v vsakdanjem življenju, in posledic le-teh na nadaljevanje izobraževanja z vidikov Romov samih.
Ključne besede: mladi pripadniki romske skupnosti, zaznana splošna, šolska, družinska krivičnost, samovrednotenje, opora vrstnikov, načrt vpisa v srednjo šolo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. Strah pred kriminaliteto in mladi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Podpečan, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali strah pred kriminaliteto med mladimi. Dosedanje ugotovitve na tem področju temeljijo predvsem na raziskavah, ki so se osredotočale na splošno populacijo, medtem ko je raziskav na področju mladih malo. Mladi so kot družbena skupina precej ranljivi in predstavljajo kar 16 % svetovne populacije (United Nations, n. d.). Poleg drugih obremenitev jim strah pred kriminaliteto predstavlja precejšnji izziv in omejuje njihov že tako težaven razvoj v odrasle in odgovorne posameznike. Razumevanje mladih na tem področju je pomembno za boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto na družbeni ravni. V okviru diplomskega dela smo opravili raziskavo, v kateri smo podatke za analizo pridobili s pomočjo spletne ankete. Raziskavo smo opravili na začetku meseca julija. Za vzorec smo uspeli pridobiti 147 posameznikov, starih od 16 do 29 let. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v strahu pred kriminaliteto med spoloma pri mladih. Potrdili smo tudi svojo domnevo o povezanosti zaupanja v policijo in uporabe socialnih omrežij s strahom pred kriminaliteto. Presenetljiva je bila ugotovitev, da viktimizacija, tako neposredna kot posredna, nima vpliva na strah pred kriminaliteto med mladimi.
Predlagamo, da se mladim posveti več pozornosti na področju strahu pred kriminaliteto. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju viktimizacije in njenega vpliva na strah pri mladih. Poudarjamo pomembnost navezovanja pozitivnih stikov policije z mladimi in prizadevanje za izboljšanje zaupanja tudi v pozni mladosti. Pomemben je predvsem stik s policijo v otroštvu, ne smemo pa pozabiti na nadaljnje ustvarjanje pozitivnih interakcij med odraščanjem. Pomembna je pravična obravnava mladih v kazenskih postopkih brez kakršnihkoli predsodkov. Predlagamo, da policija poskusi navezati pozitivne stike z mladimi preko različnih socialnih omrežij, na katerih je mladina dandanes najbolj aktivna. Prav tako je treba izboljšati nadzor nad tem, kako socialna omrežja prikazujejo kriminaliteto širši javnosti, ter prizadevanje za zmanjšanje širjenja lažnih informacij in čim bolj realističen prikaz kriminalitete mladim in svetu.
Ključne besede: kriminaliteta, strah, mladi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. Zasnova urbanega središča za mlade v Murski Soboti : magistrsko deloAjša Cigüt, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja predlog za revitalizacijo središča mesta Murska Sobota in kot ključno temo obravnava izzive ene izmed najbolj ranljivih skupin, mladih. Mladi in mlade družine se soočajo z nizkimi dohodki, željo po osamosvojitvi in selitvi iz domov svojih staršev ter vključevanjem v aktivno urbano življenje. Mesto Murska Sobota, kot celotna Pomurska regija, se srečuje s pomanjkanjem cenovno dostopnih, sodobnih in privlačno zasnovanih stanovanj, kar vodi v izseljevanje mladih v ostale statistične regije. Poleg tega je izseljevanje mladih spodbudilo tudi pomanjkanje podjetniških, razvojnih, inovacijskih in izobraževalnih dejavnosti. Ti dejavniki skupaj prispevajo k demografski in gospodarski stagnaciji Murske Sobote.
V okviru naloge so podana teoretska izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne urbanistično-arhitekturne rešitve Urbanega središča za mlade. Predlogi in rešitve so osredotočeni na potrebno stanovanjsko gradnjo, ki je prilagojena mladim, ter implementacijo novih hibridnih in urbanotvornih vsebin, usmerjenih v razvoj, inovacije in izobraževanje. Lokacija v središču mesta bo mladim omogočala dostop do obstoječih storitev in dejavnosti, hkrati pa ima potencial za oživitev mestnega jedra in vključitev mladih v mestno tkivo. Izbrana vsebina stremi k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, povečanju socialne vključenosti vseh prebivalcev s poudarkom na mladih in končnim ciljem razvoja in dviga konkurenčnosti Murske Sobote kot mesta.
Ključne besede: mladi, arhitektura, revitalizacija, Murska Sobota, stanovanjska problematika mladih, hibridni program, revitalizacija mestnega središča, stanovanja za mlade
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 265
Celotno besedilo (65,87 MB) |
7. Vpliv brezposelnosti mladih na migracije v tujinoAna Krstevski, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes se veliko mladih spopada z brezposelnostjo v domači državi ravno zaradi slabih zaposlitvenih priložnosti. Zato se v velikem številu odločajo za selitev v druge države zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti v svoji domači državi.
Namen tega raziskovalnega dela je bil raziskati razmerje med brezposelnostjo mladih in pojavom migracij v tujino ter prikazati kritične ekonomske in družbene posledice, povezane s to dinamiko.
Metode, uporabljene v tej študiji, so vključevale kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskav. Zbiranje podatkov je vključevalo ankete, intervjuje ter analizo obstoječih ekonomskih in demografskih podatkov. Te metodologije so bile uporabljene za preučitev dejavnikov, ki prispevajo k brezposelnosti mladih, in za identifikacijo motivacije in izkušenj mladih, ki se odločijo za migracijo v tujino v iskanju boljših gospodarskih možnosti. Rezultati raziskave so pokazali nezadovoljstvo mladih v lastni državi in potrebe po zaposlitvenih možnostih v tujih državah, kar je bilo prikazano v okviru ankete. Študija poudarja potrebo po oblikovanju politik za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj in družbeno kohezijo.
Ključne besede: brezposelnost, migracije, emigracije, mladi, izzivi
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. Religioznost in zadovoljstvo mladih z različnimi vidiki življenja : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropeAmadeja Gole, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil v desetih državah jugovzhodne Evrope podrobneje preučiti odnos med religioznostjo ter zadovoljstvom z različnimi vidiki življenja mladih, pa tudi ugotoviti, kakšne so razlike med državami ter posameznimi religijami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Za analizo podatkov smo uporabljali korelacijsko analizo, multiplo regresijsko analizo in primerjavo povprečij s pomočjo grafikona napak. Rezultati analiz kažejo, da religioznost v nobeni državi ne korelira negativno z nobeno dimenzijo zadovoljstva. Na ravni celotnega vzorca desetih držav so bile korelacije pri vsaki dimenziji zadovoljstva pozitivne, samo v primeru zadovoljstva s prijatelji pa je bila ta povezava nesignifikantna. Rezultati so pokazali precejšnje razlike glede na dimenzijo zadovoljstva, saj smo na primer pri družini v vseh državah ugotovili statistično značilno pozitivno korelacijo z religioznostjo, v primeru prijateljev pa samo v dveh državah. Prav tako dosega družina, izmed vseh obravnavanih dimenzij, najmočnejšo korelacijo na ravni celotnega vzorca vseh obravnavanih držav. Da sta religioznost ter njen vpliv na zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja odvisna od več dejavnikov, pa med drugim kažejo rezultati, ki so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost za vsako od dimenzij zadovoljstva samo pri katolištvu, medtem ko se pri islamu in pravoslavju pri nekaterih dimenzijah zadovoljstva pojavijo tudi nesignifikantne povezave.
Ključne besede: Religioznost, mladi, zadovoljstvo, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,16 MB) |
9. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,54 MB) |
10. Neformalno izobraževanje fizikalnih vsebin in mladinsko raziskovalno delo : mladi raziskovalci, raziskovalni tabori in festivaliMitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2024 Opis: Gradivo je namenjeno študentom izobraževalne fizike, bodočim učiteljem. Neformalno izobraževanje je pomembna dopolnitev formalnim oblikam izobraževanj na vseh ravneh šolanja, saj podpira razvoj ključnih kompetenc ter vzpodbuja mlade k raziskovanju. V gradivu se osredotočamo na mladinsko raziskovalno delo in raziskovalne tabore. Ker so učitelji mentorji mladim raziskovalcem, predstavimo potek in napotke za pripravo in predstavitev mladinskih raziskovalnih nalog s poudarkom na področju fizike in astronomije. Bralce seznanimo z naborom številnih raziskovalnih taborov in dogodkov, ki se izvajajo v Sloveniji, ter podrobneje predstavimo astronomski tabor, na katerem sodelujejo tudi učitelji fizike.
Ključne besede: mladinsko raziskovalno delo, mladi raziskovalci, raziskovalni tabori, izvenšolske dejavnosti, promocija znanosti
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
