1. Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko deloLucija Gračner, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (981,10 KB) |
2. |
3. Rap glasba in kriminaliteta : diplomsko delo Visokošolskega [i. e. visokošolskega] študijskega programa Varnost in policijsko deloManca Lavrič, 2022, diplomsko delo Opis: Hiphop kultura in rap glasba veljata za eno najpopularnejših kultur in glasbenih zvrsti na svetu. Hkrati pa rap glasba velja za najbolj kontroverzno zvrst v svetu glasbe. Rap je znan po kriminalnem in nasilnem pripovedovanju zgodb, ki vključujejo rasno diskriminacijo, seksizem, zlorabo prepovedanih substanc, ter poveličujejo nasilje, ki je najbolj značilno za glasbeno zvrst "gangsta rap". "Gangsta rap" je v preteklosti povzročil veliko preglavic tudi varnostnim organom v Ameriki, kjer se je ta zvrst razvila. Rap izvajalci so od tedaj imeli zelo veliko podporo poslušalcev, saj so si upali govoriti o stvareh, o katerih so bili ljudje do takrat tiho. Govorili so o resnosti in nevarnosti življenja na ulicah in nezadovoljstvu državnih in varnostnih organov. Od tedaj so rap besedila polna nasilnih zgodb, groženj in zbadanj.
V videospotih in besedilih pesmi danes lahko zasledimo veliko več zlorabe alkohola in prepovedanih substanc. Glasbeniki poslušalce tako rekoč nagovarjajo, kako dobro in zabavno je jemati in poskušati nove droge ter kako neverjetne občutke to prinese. Povezovanje rap glasbe in kriminalitete pa potrjujejo tudi nasilne smrti nekaterih velikih rap glasbenikov kot tudi smrti zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog. V nekaterih primerih so se rap besedila uporabljala tudi že na sodiščih kot dokaz priznanja, naklepanja ali zgolj razmišljanja o storitvi kaznivega dejanja. Vendar se je treba zavedati, da so mnoga besedila napisana zgolj kot pripoved zgodbe nekoga drugega ali zgolj dobro izmišljene zgodbe.
Ta kultura in zvrst glasbe sta predvsem priljubljeni pri mladih, na katere ima internet še posebno velik vpliv. Lahko se vprašamo, kako vsa ta besedila, nagovarjanja in prikazovanja nasilja in kriminalnih dejanj vplivajo na njih.
Ključne besede: rap glasba, kriminaliteta, hip hop kultura, gangsta rap, mladi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 128; Prenosov: 20
Celotno besedilo (733,62 KB) |
4. Sovražni govor na družbenih omrežjih med mladimi v Sloveniji : magistrsko deloKlavdija Kuzkin, 2022, magistrsko delo Opis: Sovražni govor je obstajal že pred spletom, vendar je s prihodom spleta postal bistveno bolj razširjen in težje obvladljiv. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos med mladimi in sovražnim govorom na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Metodološko je bila naloga zasnovana na kombinaciji sedmih delno strukturiranih intervjujev in spletne ankete na vzorcu (N = 296) mladih. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je skoraj 80 % vprašanih že bilo priča sovražnemu govoru na spletu, pri čemer je zaznava sovražnega govora bistveno bolj pogosta pri ženskah (ro = 0,205). Slednje lahko vsaj delno povežemo z ugotovitvijo, da ženske bistveno pogosteje uporabljajo družbena omrežja kot moški (ro = 0,354). Naša raziskava je nadalje pokazala, da je bilo dobrih 29 % vprašanih že izpostavljenih blatenju njihovega videza, skoraj 27 % vprašanih pa je tudi že doživelo, da so bile brez njihovega dovoljenja na spletu deljene njihove fotografije, ki so jih prikazovale v nerodnem položaju. Na splošni ravni skoraj četrtina mladih zase meni, da so že bili žrtve sovražnih komentarjev na spletu. Mladi se sicer dobro zavedajo nevarnosti takšnega spletnega delovanja, saj jih skoraj 94 % meni, da lahko sovražni govor na spletu pripelje do samomora. Pri tem je zaskrbljujoče, da se večina (56 %) mladih ne zaveda možnosti prijave sovražnega govora na spletu. Posebej so nas zanimali tudi dejavniki pisanja sovražnih komentarjev. Med demografskimi napovedniki izstopa spol, pri čemer ženske precej manj pogosto pišejo sovražne komentarje (ro = –0,291), kar je tudi skladno z že obstoječimi ugotovitvami raziskovalcev. Po naši oceni najzanimivejša ugotovitev celotne magistrske naloge pa se nanaša na vpliv družinskih odnosov. Izkazalo se je namreč, da sovražne komentarje bistveno pogosteje pišejo mladostniki iz družin z manj kakovostnimi odnosi (ro = –0,257). Gre za družine, kjer je po poročanju naših respondentov manj medsebojne pomoči in povezanosti ter več prepirov, poniževanj in nasilja.
Ključne besede: sovražni govor, družbeno omrežje, splet, mladi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 332; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,91 MB) |
5. Mladi in prostovoljstvo v lokalnih turističnih društvih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaVanessa Šuler, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo obravnavali prostovoljstvo mladih in njihovo motivacijo za vključevanje v lokalna turistična društva. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in oblike prostovoljstva, pomen prostovoljstva v družbi in v Sloveniji ter vključevanje mladih v prostovoljstvo. Opisali smo motive in motivacijske dejavnike, ki vplivajo na posameznika, razliko med intrinzično (notranjo) in ekstrinzično (zunanjo) motivacijo ter teorijo samodoločenosti. V nadaljevanju pa smo se bolj podrobneje posvetili turizmu kot prostovoljni dejavnosti in predstavili področja delovanja Turistične zveze Slovenije in lokalnih turističnih društev ter vključevanje mladih v prostovoljske dejavnosti le teh. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskovanje med študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, kjer smo ugotovili, da se študenti v povprečju strinjajo, da imajo turistična društva pomembno vlogo v lokalnem okolju, a je manj kot petina anketiranih študentov turizma že sodelovala v prostovoljski dejavnosti v okviru turističnih društev. Rezultati sicer potrjujejo, da višje, kot študent ocenjuje vlogo prostovoljstva v družbi, bolj je motiviran za prostovoljsko delo v turističnem društvu. Študentje v povprečju najbolj prepoznajo pomanjkanje časa kot oviro pri prostovoljnem delu v lokalnih turističnih društvih, sledi pomanjkanje informacij ter dislociranost študentskega življenja od stalnega prebivališča. S pomočjo ugotovitev smo podali napotke za nadaljnji razvoj prostovoljstva mladih v lokalnih turističnih društvih.
Ključne besede: Mladi, lokalna turistična društva, prostovoljstvo, prostovoljstvo v turizmu, prostovoljski turizem, motivacija, Turistična zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 179; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Finančna vključenost mladihJanja Simonič, 2022, diplomsko delo Opis: Finančna vključenost je dokaj neznan pojem v vsakdanjem življenju. Vendar ni tako ne pomemben, da bi ga lahko kar spregledali. Zato smo v diplomskem delu navedli nekaj definicij finančne vključenosti, ki so si med seboj podobne, vendar vsaka doda nek svoj element. Najprej smo se osredotočili na finančno vključenost na sploh. Predstavili smo njen namen, način merjenja in kako se lahko pospešuje finančna vključenost, kjer smo ugotovili, da je za to pomemben tako javen kot tudi zaseben sektor. Nato smo raziskali vpliv COVID-19 na finančno vključenost in pri tem ugotovili, da je zaradi omejitve socialnih stikov in zaprtja poslovalnic prišlo do povečane uporabe digitalnih finančnih storitev. Tako pomemben kot je pojem finančne vključenosti, je tudi pojem finančne izključenosti in način kako bi zmanjšali odstotek finančno izključenih ljudi. V nadaljevanju dela smo se osredotočili na finančno vključenost mladih starih med 15 in 24 let. Tukaj smo dali poudarek na ovirah, ki se pojavljajo pri finančni vključenosti mladih. Na kratko smo opisali stanje finančne vključenosti in načine za izboljšanje ter vpliv pandemije. Pandemija COVID-19 ni vplivala samo na finančno vključenost ljudi nasploh, ampak je še posebej prizadela ranljive skupine, med katere spadajo tudi mladi. Na koncu pa smo še predstavili najpogostejše vzroke za finančno izključenost mladih. V empiričnem delu smo s pomočjo izbranih kriterijev preučili finančno vključenost mladih v Sloveniji, na Švedskem, Danskem in Norveškem. Ti kriteriji so bančni račun, varčevanje za starost, varčevanje pri finančni instituciji, privarčevan denar v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za nakupovanje preko spleta v preteklem letu, izposoja pri finančni instituciji, izposoja od družine ali prijateljev, izposoja denarja v preteklem letu, dostop do računa z mobilnim telefonom ali internetom ter izvedba digitalnega plačila v preteklem letu. Tako smo ugotovili, da vse štiri države uvrščamo med gospodarstva z visokim dohodkom in zato na splošno ni velikih odstopanj v finančni vključenosti.
Ključne besede: finančna vključenost, mladi, COVID-19, finančna izključenost, pomembnost
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 143; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. Učinki medijskih sporočil na volilno vedenje mladih v Sloveniji : magistrsko deloTina Časar, 2022, magistrsko delo Opis: Mediji imajo pomembno vlogo na oblikovanje javnega mnenja in sprejemanje odločitev na volitvah. Dovzetnost za medijski vpliv je lastnost, ki jo zlahka pripišemo drugim, vendar le redko sami sebi. S preučevanjem vedenjske komponente učinka na tretjo osebo se je ukvarjalo le nekaj študij, zato so državno-zborske volitve 2022 predstavljale priložnost, da raziščemo povezavo med zaznanim učinkom na tretjo osebo in volilnim vedenjem mladih v Sloveniji. Rezultati ankete so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv izpostavljenosti družbenim medijem na zaznani učinek na tretjo osebo. Nismo pa potrdili povezave med učinki medijskih sporočil in udeležbo na volitvah. Rezultati raziskave lahko služijo nadaljnjim raziskovanjem vpliva medijskih sporočil na volilno vedenje.
Ključne besede: mediji, učinki, volilno vedenje, mladi
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. Ideološka in politična polariziranost mladih v sloveniji: primerjalna analiza v kontekstu evropskih postsocialističnih držav : primerjalna analiza v kontekstu evropskih postsocialističnih državJure Koražija, 2022, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil raziskati trende na področju politične in ideološke polarizacije mladih v Sloveniji od leta 2000 do leta 2020 ter primerjati aktualne stopnje polariziranosti s stopnjami iz drugih postsocialističnih držav. Raziskovalna vprašanja smo analizirali s pomočjo sekundarne analize podatkov. V prvem sklopu smo uporabili podatke iz treh raziskav mladih v Sloveniji: Mladina 2000, Mladina 2010 in Mladina 2020, v drugem sklopu pa podatke iz raziskav FES Youth in East Europe (YEE) studies 2021 ter Youth Studies Southeast Europe 2018/2019. Rezultati analiz kažejo, da je slovenska mladina v opazovanem dvajsetletnem obdobju postala bistveno bolj politično in ideološko polarizirana. Politična polarizacija se je še posebej zaostrila med leti 2018 in 2020, ko sta, predvsem zaradi porasta politične desnice, postala deleža mladih na političnih ekstremih skoraj popolnoma izenačena. V tej zvezi je zanimiva ugotovitev, da je samoopredelitev na politični osi povezana predvsem z elementi kulturnega razkola, bistveno manj pa z ekonomskimi vprašanji. Naši rezultati tudi nakazujejo na dva različna vzorca vrednotnih sprememb, ki vodita do krepitve ideološke polariziranosti. Pri prvem se polarizacija kaže kot izraz vmesnega stanja v okviru enosmernega vrednotnega prehoda, drugi vzorec polarizacije pa lahko povežemo z zasukom v dolgoročnem vrednotnem trendu. V primerjavi z mladimi iz drugih postsocialističnih držav je slovenska mladina nadpovprečno kulturno liberalna, antiavtoritarna in evroskeptična ter nadpovprečno polarizirana okoli vprašanja podpore ideji močnega voditelja in državnega lastništva podjetij. Med mladimi v Sloveniji opažamo tudi zelo visoke stopnje ideološke konsolidacije, takoj za Poljsko in Kosovom, kar pomeni, da je samo-izražena politična orientacija nadpovprečno povezana z ideološko nasičenimi vprašanji. Tudi v tej primerjavi se izkaže, da je slovenska mladina na obeh političnih polih izrazito konsolidirana predvsem na področju kulturnih, manj pa na področju ekonomskih vprašanj.
Ključne besede: ideološka, politična, polarizacija, mladi
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,70 MB) |
9. Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko deloPetra Pantar, 2022, diplomsko delo Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Stanovanjsko-bivanjska problematika in ocena zdravja med mladimi v Sloveniji v kontekstu neugodnih strukturnih razmer in bivanjskih preferencRudi Klanjšek, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Stanovanjsko-bivanjska problematika mladih v Sloveniji se pogosto izpostavlja kot eden izmed ključnih problemov mladih, a le redko v okviru drugega, za mlade in družbo prav tako ključnega področja - področja zdravja. Glavni namen pričujočega članka zato je, da se v okviru celostne analize poti na reprezentativnem vzorcu slovenskih mladih, starih med 15 in 29 let, preveri, ali in kako so stanovanjski status, bivanjske razmere in strah pred stanovanjsko problematiko povezani z oceno stresa in zdravja pri mladih. Ker pretekle študije kažejo, da so razlike v stanovanjsko-bivanjskem položaju mladih pogostokrat odraz razlik v njihovem ekonomskem položaju, je bila v analizo vključena še ocena ekonomskega položaja družine. Rezultati pokažejo, da obstojijo statistično značilne posredne in neposredne vezi med ekonomskim položajem družine, bivanjskimi razmerami in strahom pred stanovanjsko problematiko, ki se statistično značilno povezuje z občutenjem stresa, ta pa z oceno zdravja mladih. Pokaže se še, da so bivanjske razmere tudi neposredno povezane z oceno zdravja med mladimi.
Ključne besede: stanovanjsko-bivanjski problemi, mladi, ekonomski položaj, stres, zdravlje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 191; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo |
