Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče. V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Ključne besede: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1534; Prenosov: 127
Celotno besedilo (91,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Delo Ep in tragedija je zanimivo in vznemirljivo branje, ki nas popelje skozi zgodovinski razvoj tragedije in pojma tragičnosti.
Ključne besede: antična književnost, tragično, poetika, grški heroji, grški miti, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1416; Prenosov: 55
Povezava na celotno besedilo

Opis: Jože Tomažič (1906-1970) je pomemben predvsem kot ustvarjalec (mladinske) proze, čeprav se je zadnja leta življenja največ posvečal gledališki dejavnosti. Njegove knjige so izhajale v času druge svetovne vojne, s čimer je kršil kulturni molk in bil v povojnem času najbrž ravno zato "spregledan". Njegovo pisanje ni politično, zato se zdi s stališča sodobne literarne stroke molk o njegovem delu precej strašljiv. Prav tako prezrt je ilustrator Jože Beránek (1913-1945, leta 1967 uradno razglašen za mrtvega), ki je ilustriral večino Tomažičevih proznih del. Od leta 1941 je delal pri časopisu Slovenec, s Tomažičem pa sta začela sodelovati leta 1942, ko je ilustriral njegovo prvo knjigo kratke proze z naslovom Pohorske pravljice. Beránek je v letu 1944 še vedno ilustriral Tomažičevo prozo, risal pa je tudi za propagandni oddelek domobranstva, kar je bilo zanj usodno. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so pri Mohorjevi družbi v Celju v desetih knjigah (v originalu jih je bilo devet) izšli ponatisi del Jožeta Tomažiča z ilustracijami Jožeta Beráneka: Botra vila, Čarovničina hči, Dravska roža, Drvarka Marija, Mrtvo srce, Oglarjev sin, Pastirčkova nebesa, Pohorske bajke, Pohorske legende in Pohorske pravljice
Ključne besede: slovenska književnost, proza, ilustracija, miti, Pohorje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1528; Prenosov: 134
Celotno besedilo (110,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Ključne besede: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 2601; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,26 MB)