| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2657; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

2.
KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZA
David Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo

Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil. V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1115; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (986,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici