SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Visokofrekvenčni resonator za 2,2 GHz : diplomsko delo
Igor Grašič, 1994, diplomsko delo

Ključne besede: elektromagnetno valovanje, resonatorji, mikrovalovi, poljska emisija
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1709; Prenosov: 0

3.
4.
ANIZOTROPIJA LOMNEGA KOLIČNIKA IN ABSORPCIJSKEGA KOEFICIENTA LESA V MIKROVALOVNEM PODROČJU
Jernej Kamenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu obravnavam anizotropijo lomnega količnika in absorpcijskega koeficienta lesa v mikrovalovnem področju. Najprej na kratko predstavim zgradbo lesa. Les sestavljajo lesna vlakna, ki so usmerjena povprečno v eni smeri. Zato je les anizotropna snov, kar pomeni, da so fizikalne lastnosti lesa v smeri vlaken drugačne kot pravokotno nanje. V diplomskem delu iz Maxwellovih enačb izpeljem, da se po lesu razširjata dve valovanji, redno in izredno valovanje. Redno valovanje se v vseh smereh razširja z enako fazno hitrostjo, medtem ko je za izredno valovanje fazna hitrost odvisna od smeri razširjanja. Največjo razliko lomnih količnikov lesa za izredno in redno valovanje imenujemo anizotropija lomnega količnika lesa. Razliko v absorpcijskih koeficientih izrednega in rednega valovanja pa imenujemo linearni dikroizem. Osrednji del diplomskega dela predstavljajo meritve anizotropije lomnega količnika in linearnega dikroizma smrekovega lesa v mikrovalovnem področju. Meritve sem opravil pri različnih debelinah in vlažnostih za smrekov les. Za merjenje linearnega dikroizma in anizotropije lomnega količnika lesa uporabimo transmisivno metodo. Med mikrovalovni oddajnik in sprejemnik vstavimo les in merimo tok na sprejemniku. Tok je odvisen od količine prepuščenega elektromagnetnega valovanja. Izmerjena vrednost za linearni dikroizem zračno suhega lesa, ki ima 10,8% vlažnost, znaša (0,18±0,03) cm^(-1), medtem ko je vrednost linearnega dikroizma vlažnega smrekovega lesa s 33,0% vlažnostjo nekoliko višja in znaša (0,6±0,1) cm^(-1). Ob upoštevanju, da je linearni dikroizem odvisen od frekvence mikrovalov, se izmerjeni vrednosti absorpcijskih koeficientov dobro ujemata z vrednostmi iz literature. V zračno suhem smrekovem lesu sem s transmisivno metodo izmeril tudi največjo razliko med lomnima količnikoma izrednega in rednega valovanja, ki znaša 0,22±0,03. Pri primerjavi rezultata z vrednostmi iz literature je spet potrebno upoštevati, da je dielektričnost in s tem lomni količnik odvisen od frekvence elektromagnetnega valovanja. Ujemanje je v tem primeru slabše, vzrok za to je najverjetneje v stopnji vlažnosti in v temperaturi lesa.
Ključne besede: Ključne besede: anizotropija, mikrovalovi, les, lomni količnik, absorpcijski koeficient, linearni dikroizem, transmisivna metoda
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 2397; Prenosov: 139
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

5.
OPTIČNI VLAKENSKI SENZOR ZA MERJENJE TEMPERATURE V MIKROVALOVNI PEČICI
Vedran Budinski, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo optičnega vlakenskega senzorja za merjenje temperature na principu modulacije svetlobnega toka, ki ima temperaturno občutljivo polimerno oblogo. V delu je podrobno opisan postopek izdelave senzorja, tako optičnega dela kakor tudi priprave temperaturno občutljivega polimera. Pravtako je opisan postopek načrtovanja in izdelave elektronskih vezij za pretvorbo in obdelavo optičnega signala ter krmiljenje mikrovalovne pečice. Predstavljeni so bili postopki umerjanja in preizkusa celotnega sistema.
Ključne besede: Optično vlakno, temperaturni senzor, modulacija svetlobnega toka, termo-optični koeficient, temperaturno občutljiva polimerna obloga, mikrovalovi
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 1519; Prenosov: 96
URL Polno besedilo (2,62 MB)

6.
Anizotropne lastnosti lesa v mikrovalovnem območju
Saša Ziherl, 2013, doktorska disertacija

Opis: Tekoči kristali so eni izmed novejših tehnološko uporabnih materialov, ki so prisotni vsepovsod okrog nas. V zadnjem desetletju so postali vsakodnevni spremljevalec večine ljudi po svetu. In prav zaradi tega bi jih lahko uporabili kot motivacijsko sredstvo za povečanje želje za učenje fizike med študenti. Toda poučevanje o lastnostih tekočih kristalov, ki so osnova za delovanje večine tehnoloških naprav s tekočimi kristali, ni enostavno. Pri poučevanju zahtevnejših vsebin velikokrat uporabljamo analogije, ki pripomorejo predvsem k boljši predstavljivosti. Za namen boljše predstavljivosti tipičnih optičnih lastnosti tekočih kristalov smo razvili zbirko eksperimentov z mikrovalovi in s primernimi kosi lesa. Namen disertacije je predstaviti anizotropijo lesa, ki je očitna že zaradi dobro vidnih lesnih vlaken. Osrednji del predstavljajo eksperimenti z vzorci lesa in s šolskim mikrovalovnim kompletom, ki ga sestavljajo mikrovalovni oddajnik in sprejemnik, ter digitalni multimeter. S temi preprostimi pripomočki pokažemo, da je les anizotropen za mikrovalove in da ima dvoosno simetrijo. Le-ta je opazna tudi s prostim očesom, saj so vlakna in letnice dobro vidne. Tako vidimo tri med seboj pravokotne smeri, v katerih ima les različne dielektrične in mehanske lastnosti. Ena smer je orientirana vzporedno z vlakni, drugi dve pa sta pravokotni na vlakna. Ena od teh dveh smeri ima smer radialno glede na letnice in druga tangencialno na letnice. Kljub temu, da se lastnosti lesa razlikujejo v teh dveh smereh, ki sta pravokotni na vlakna, so razlike tako majhne, da jih lahko zanemarimo. Pri teoretični obravnavi širjenja mikrovalov skozi les smo se zato posvetili zgolj enoosni simetriji. Lomna količnika za izredno in redno valovanje izmerimo pri eksperimentu z leseno prizmo. V naslednjem eksperimentu z leseno ploščo s spremenljivo debelino opazujemo in izmerimo linearni dikroizem in dvolomnost kosa lesa. Ker les lahko režemo v poljubnih smereh, s ploščami z različnimi orientacijami vlaken enostavno prikažemo kotno odvisnost izrednega absorpcijskega koeficienta in lomnega količnika. V zadnjem eksperimentu pokažemo, da les sam po sebi ni optično aktivna snov. V nadaljevanju je predstavljena analogija modelov iz lesa s tekočimi kristali. Primerno odžagan kos lesa predstavlja model za nematično fazo tekočih kristalov, saj so tako tekoči kristali kot tudi les dvolomni. Vidna lesna vlakna so analogna podolgovatim molekulam, ki sestavljajo tekoči kristal. Odličen model za izotropno fazo tekočih kristalov predstavlja iverna plošča, saj je analogna izotropni fazi tako po sestavi, kot tudi po lastnostih. še en model, ki predstavlja analogijo holesteričnim tekočim kristalom, je sestavljen iz tankih furnirnih plošč, kjer je vsaka plošča zamaknjena za določen kot glede na predhodno. V disertaciji torej pokažemo, da leseni modeli in mikrovalovi predstavljajo odlično analogijo tekočim kristalom in vidni svetlobi, poleg tega pa z eksperimenti z lesom in mikrovalovi pridobimo dodaten vpogled v makroskopske lastnosti kompleksnih tekočekristalnih struktur in v njihove optične lastnosti.
Ključne besede: anizotropija, les, mikrovalovi, tekoči kristali, absorpcija, dvolomnost
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1215; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (6,69 MB)

7.
VGRAJEN SISTEM MIKROVALOVNEGA DETEKTORJA GIBANJA NA OSNOVI DOPPLERJEVEGA POJAVA
Jernej Ženko, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati vgrajen sistem mikrovalovnega detektorja gibanja s pomočjo Dopplerjevega pojava. Detektor je lahko uporabljen kot samostojna enota s povezavo z računalnikom ali kot del opreme pametnih prometnih znakov. Detektor je sestavljen iz štirih delov, in sicer senzorja, prilagoditvenega vezja, mikrokrmilnika in programske opreme z grafičnim vmesnikom, ki teče na računalniku. Program, ki teče na mikrokrmilniku, je napisan v programskem jeziku C, medtem ko je program, ki teče na računalniku, napisan v višje nivojskem jeziku C#. Detektor smo izvedli s pomočjo različnih programskih paketov za računalniško podprto načrtovanje. S programskim paketom Altuim designer smo začrtali tiskano vezje, s programskim paketom Atmel studio 6 smo izvedli vgrajeno programsko kodo mikrokrmilnika, LT-spice se je uporabil za simulacije elektronskih vezij, ter programski paket Visual studio za izvedbo programske kode, ki se izvaja na računalniku, in grafični vmesnik za prikaz meritev. Želeli smo tudi, da je lahko detektor samostojna enota za detekcijo gibanja, zato je bila ena od zahtev mobilnosti, da se celoten sistem napaja preko računalnika s pomočjo USB vodila.
Ključne besede: vgrajen, sistem, mikrovalovi, detektor, gibanje, Doppler
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 667; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

8.
Vpliv mikrovalov na stabilnost dvojne vijačnice dnk: računalniški pristop
Uroš Veselič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Vplivi sodobne tehnologije na vsakdanjik človeka so že dalj časa tema številnih znanstvenih raziskav z različnih področij. Ne moremo zanikati, da sodobne tehnologije izredno pripomorejo k razumevanju sveta okoli nas in nam v veliko primerih olajšajo in rešujejo življenje. Poleg koristi, ki jih prinaša sodobna tehnologija, pa je potrebno ovrednotiti tudi njene morebitne stranske učinke oziroma neželjene posledice uporabe sodobne tehnologije v vsakdanjem življenju. Mikrovalovno valovanje je nedvomno pomemben del sodobne tehnike v obliki mobilne telefonije, brezžičnih omrežij, radarjev, satelitov in GPS naprav. V zadnjih letih je bilo opravljenih veliko študij na temo vpliva mikrovalov na človeka in okolje. V sklopu magistrskega dela smo z računalniškim pristopom ugotavljali, ali elektromagnetno valovanje v območju mikrovalov vpliva na stabilnost dvojne vijačnice DNK. S simulacijami molekulske dinamike izbranega segmenta DNK v vodni razopini z razklopom temperature sistema na translacijsko in rotacijsko temperaturo smo ugotavljali, ali imajo mikrovalovi sposobnost povečati (ne)stabilnost v dvojni vijačnici DNK oziroma celo povzročiti popoln razpad dvojne vijačnice. Po izsledkih dosedanjih študij na temo mikrovalov razlog za destabilizacijo dvojne vijačnice DNK tiči v tem, da mikrovalovi vzbudijo rotacijsko gibanje polarnih molekul vode, kar pa zmanjša senčenje elektrostatskega odboja med dvema negativno nabitima komplementarnima verigama DNK. S tem se po poročanju dosedanjih raziskav tako poveča možnost razpada verige in s tem tudi potencial za morebitne spremembe dednega materiala v celicah, kar zaradi sprememb v sintezi in strukturi molekule DNK lahko privede celo do nastanka rakavih obolenj. Analiza rezultatov simulacij molekulske dinamike je pokazala, da mikrovalovi v 10 ns časovnem okvirju niso imeli istega vpliva na stabilnost fragmenta DNK kot konvencionalno termično gretje. Analiza rezultatov je pokazala, da je fragment pri simulacijah mikrovalovnega gretja ostal v bolj stabilnem stanju kot pri termičnem gretju.
Ključne besede: Mikrovalovi, DNK, molekulska dinamika, ločeni termostati
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (4,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici