| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava obratovalnih lastnosti fotonapetostnih sistemov z mikrorazsmerniki in klasičnimi razsmerniki
Mihael Skornšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn, ki so izvedene z mikrorazsmerniki in klasičnimi trifaznimi razsmerniki. Meritve in primerjave delovanja so opravljene na dveh elektrarnah z enakimi komponentami in enakimi vršnimi močmi, vendar z različnimi razsmerniki. Najprej je opravljena primerjava delovanja v normalnih pogojih obratovanja v kombinaciji s tehničnimi specifikacijami komponent, potem pa še analiza neobičajnih obratovalnih stanj, kot so senčenja v različnih obsegih. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: fotovoltaika, mikrorazsmernik, sončno obsevanje, umetno nevronsko omrežje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

2.
Pulzno gostotno moduliran mikrorazsmernik z aktivnim razklopitvenim tokokrogom
Lucijan Korošec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo – razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
Ključne besede: Mikrorazsmernik, pulzno gostotna modulacija, razklopitveni kondenzator, aktivni razklopitveni tokokrog, visokofrekvenčna izmenična zbiralka.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 2063; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici