| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistem za nadzor in krmiljenje napajanja objekta : diplomsko delo
Martin Ferenec, 2023, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem pametnih hiš in objektov, ki kot del kritične infrastrukture potrebujejo zanesljivo in čim bolj nemoteno oskrbo električne energije, sta načrtovanje in izbira zanesljive rešitve ključnega pomena. Potrebujemo sistem, ki bo zaznal motnje na glavnem omrežju in ustrezno preklopil na druge alternativne vire napajanja objekta. V tem zaključnem delu bomo razvili prototip sistema, ki bo ustrezal zgoraj navedenim zahtevam. Razvili bomo zaledni del, v katerega spadata podatkovna baza in API, spletno aplikacijo, prek katere bomo spremljali in upravljali sistem ter končne točke za krmiljenje in zaznavanje z uporabo odprtokodne platforme za prototipiranje Arduino.
Ključne besede: ASP.NET Core, avtomatizacija, mikrokrmilniki, nadzor napajanja objekta, nemotena oskrba napajanja objekta
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

2.
Vgrajen sistem za procesiranje video tokov na osnovi strojno pospešenih nevronskih mrež : magistrsko delo
Primož Kosi, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan vgrajen sistem za procesiranje video tokov na osnovi strojno pospešenih nevronskih mrež. Video tok se zajema s kamero ali preko HDMI vmesnika. Sistem je grajen za prepoznavanje predmetov v realnem času. Vhodni video tok se procesira s strojnim pospeševalnikom CoreVectorBlox, ki izvaja nevronske mreže. Nadzoruje ga mehka procesna enota RISC-V. Nevronske mreže so vključene v obliki binarnih podatkov. Povezave posameznih podsistemov so izvedene z AMBA AXI, AHB in APB vodili. Izhodni video tok se prikazuje na zaslonu preko HDMI povezave. Opisani so posamezni deli in delovanje celotnega sistema. V nalogi so predstavljene meritve porabe moči in učinkovitosti prepoznave predmetov.
Ključne besede: Mikrokrmilniki, programirljiva logična vezja, procesiranje video tokov, strojno pospeševanje, nevronske mreže.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Mikrokrmilniki TI MSP430 : priročnik za uvod v programiranje mikrokrmilnikov MSP430
Aleš Hace, 2019, drugo učno gradivo

Opis: Predmet Mikrokrmilniki kot metode poučevanje vključuje predavanja, seminar in laboratorijske vaje. Priročnik se osredotoča na opis in delo z mikrokrmilniki MSP430, ki jih obravnavamo pri predmetu. Študentom razloži tako osnovne pojme, ki jih potrebujejo za prvo seznanitev z mikrokrmilnikom MSP430F2274, podaja pa tudi obširnejše razlage za tiste sklope mikrokrmilnika, ki so neposredno vključeni v laboratorijske vaje. Priročnik seveda ni nadomestilo za uradna tehnična navodila, ki opisujejo prav vse sklope, njihovo delovanje in programiranje v zbirnem programskem jeziku ali programskem jeziku C. Vendar so ti dokumenti na voljo v tujem strokovnem jeziku, največ v angleščini, ki seveda je »lingua franca« za inženirje po celem svetu. Tovrstna dokumentacija pa lahko po drugi strani začetnikom predstavlja precej težko branje, kar nekatere pripelje do tega, da potem ko osvojijo osnovne veščine, ne uspejo več dovolj napredovati, kot je to potrebno za gradnjo profesionalnih aplikacij. Zato je namen pričujočega priročnika, ki seveda ne vključuje prav vsega, da ponudi dovolj informacij ter razlag za uvod v delo z mikrokrmilniki MSP430 v slovenskem jeziku, da bodo lahko študentje samostojno opravljali laboratorijske vaje in seminarje pri predmetu Mikrokrmilniki.
Ključne besede: avtomatika, robotika, mikrokrmilniki, programiranje mikrokrmilnikov
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1518; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo

4.
PRILAGODLJIVI OBJEKTNOUSMERJENI JEZIK ZA MIKROKRMILNIKE
Pavle Iliev, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi razvoja tehnologije nam je le-ta vedno bolj na dosegu rok. Brez dvoma se za to lahko zahvalimo računalnikom oziroma, če smo bolj natančni, mikrokrmilnikom. Mikrokrmilnike lahko najdemo v najrazličnejših stvareh, od gospodinjskih aparatov, kot sta štedilnik in pralni stroj, v alarmih, senzorjih, pa vse do avtomobilov, tovornjakov in semaforjev. Kaj pravzaprav naredi mikrokrmilnike tako uporabne in popularne? Na eni strani so majhni in zelo kompaktni, zaradi česar jih lahko vgradimo kamorkoli, porabljajo malo energije, predvsem pa je pomembno to, da so poceni in v večini sestavljeni namensko. Kljub temu vse zahteva svojo ceno in zato, da cena ostane nizka, imajo mikrokrmilniki zelo omejeno tako procesorsko moč kot tudi delovni pomnilnik in prav zaradi tega je uporaba objektnega programiranja otežena. Poleg omenjene omejitve pa je še večja težava ta, da programi med dvema različnima mikrokrmilnikoma skoraj nikoli niso kompatibilni, kljub temu, če sta le-ta istega modela, a različne generacije. V diplomski nalogi smo postavili tezo, ki opiše možno rešitev, programski jezik za pisanje objektno orientiranih programov, kompatibilnih s kar se da velikim številom različnih mikrokrmilnikov.
Ključne besede: Mikrokrmilniki, Namensko sestavljeni, Programski jezik, Objekto orientirano programiranje, Konfiguracija, Prevajanje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1369; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
BREZŽIČNI MIKROKRMILNIŠKI SISTEM ZA ZAJEMANJE VREMENSKIH PODATKOV
Denis Magyar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj in uporaba naprave za zajemanje vremenskih podatkov in brezžično pošiljanje. V okviru diplomske naloge smo razvili oddajno in sprejemno napravo. Oddajna naprava je razvita s poudarkom na čim daljšem delovanju brez ponovnega polnjenja baterije. Brezžično komunikacijo zagotavljajo RF moduli, ki delujejo na frekvenci 2.4GHz. RF moduli lahko sprejemajo podatke iz 6 oddajnikov. Sprejete vremenske podatke prikazujemo na zaslonu in jih obenem shranjujemo na SD-kartico. Izvedena je bila analiza funkcionalnosti in lastnosti praktično realiziranega sistema.
Ključne besede: mikrokrmilniki, brezžična komunikacija, temperatura, relativna vlažnost zraka, zračni tlak.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 2112; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
Sodobni mikrokrmilniki v pedagoškem procesu
Janez Pogorelc, 2007, strokovni članek

Opis: Prispevek predstavlja sodobni 16-bitni mikrokrmilnik družine Texas Instruments MSP 430. Načrtovan 4 inrazvit je demonstracijski panel z množico senzorjev in aktuatorjev, ki so povezani z vmesniki mikrokrmilnika srednje kategorije s 64 priključki. Izvedena je aplikacija merjenja temperature in regulacije v toplotni coni. Namen dela je podpora študentom in učiteljem za področja avtomatike in robotike.
Ključne besede: mikrokrmilniki, programski modeli, vhodno/izhodni vmesniki, ANSI C jezik, nabor funkcij
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1365; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
Naprava za zajemanje in obdelavo podatkov natezne trdnosti z uporabo mikrokrmilnika
Alen Skupek, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: mikrokrmilniki, zajemanje podatkov, obdelava podatkov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1126; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

10.
KRMILJENJE HIDRAVLIČNE PREGIBNE NAKLADALNE MIZE
Darjan Grabner, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena zasnova in realizacija krmiljenja hidravlične pregibne nakladalne mize. Uporabili smo že izdelane in cenovno zelo ugodne komponente in zgradili krmilni sistem na bazi mikrokrmilniške razvojne platforme ARDUINO. Izdelali smo preprosto simulacijsko okolje, ki v popolnosti simulira hidravlično pregibno nakladalno mizo. Z izdelavo slednje smo zamenjali klasično elektronsko vezje, ki je strogo namensko. Prilagodili smo se tržišču in našli sklope ter programska okolja , ki omogočajo nižje stroške izdelave in s tem večjo konkurenčnost na tržišču. Uporabili smo grafični prikazovalnik na tekoče kristale občutljiv na dotik s katerim krmilimo hidravlično pregibno nakladalno mizo in prikazujemo gibe ter napake. Pred sklepnimi ugotovitvami je bilo primerno omeniti alternativne sisteme. Namen tega dela je utemeljiti zamenjavo obstoječega strogo namenskega elektronskega krmilnega sklopa z bolj fleksibilnim mikrokrmilniško vodenim krmilnim sistemom ter potrditi, da lahko slednji uspešno zamenja obstoječi sistem.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, mikrokrmilniki, krmiljenje, nakladalna miza
Objavljeno v DKUM: 17.01.2014; Ogledov: 1995; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici