1. Imena mesecev v slovenskem panonskem jezikovnem prostoruMarko Jesenšek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prekmurje names of the months are different from central Slovene and closer to Pannonian kajkavian, but at the same time more distinctive and standardised. With the rare phonetic and orthographic changes from the 18th century, when they initially appeared in Prekmurje newspapers,they persist until today: sečen/svečen ,süšec, mali traven, veliki traven, risalšček, ivanšček, jakopešček, mešnjek, mihalšček, vsesvišček/svetvišček/vinšček, andrejšček, božič/prosinec.
Ključne besede: imena mesecev, slovenščina, prekmurščina, panonski prostor, Miklošič, Franc, 1813-1891
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fran Miklošič in slovenska imena mesecevPolonca Šek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je obravnavana jezikoslovna razprava Frana Miklošiča Die slavischen Monatsnamen (Slovanska imena mesecev, 1867), z omejitvijo prikaza slovenskih imen mesecev. Miklošič je zapisal kar 95 različnih slovenskih poimenovanj za mesece. Ta so najpogosteje povezana s poimenovanji za praznike in običaje ter z rastlinstvom, nekoliko manj pa z (običajno kmečkimi) opravili in živalstvom.
Ključne besede: slovansko jezikoslovje, slovensko jezikoslovje, slovenska imena mesecev, Miklošič, Franc, 1813-1891
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo |
3. MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKATjaša Kordež, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi.
Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili.
Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Ključne besede: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (3,24 MB) |
4. UREDNIŠKO DELOVANJE IVANA NAVRATILAMaruša Kokol, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uredniško delovanje Ivana Navratila sem se ukvarjala z raziskovanjem in s proučevanjem literature, ki prikazuje jezikoslovčevo življenje in delovanje, analizirala pa sem tudi Navratilov odnos do jezika ter njegovo temeljno področje delovanja, tj. uredniško delo.
Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti urednikovanje časopisa Vedež (1848−1850) in druge izdaje berila za tedanji osmi gimnazijski razred (1881). V ospredju analize so besedila, za katera lahko ugotovimo Navratilovo avtorstvo. Pozorna sem bila predvsem na pravopisne, glasoslovne in oblikoslovne značilnosti, na besedotvorne posebnosti ter na značilnosti na besedni in besednozvezni ravni.
Jezik v časopisu sem primerjala z jezikom njegovih prispevkov v berilu. Ugotovljeno je bilo, da je na razlike vplivalo tudi dejstvo, da v času izhajanja časopisa slovenski knjižni jezik še ni bil poenoten.
Ključne besede: Ivan Navratil, časopis Vedež, Slovensko berilo za osmi gimnazijski razred, Miklošič, poenotenje slovenskega knjižnega jezika, urednikovanje.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 1500; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,54 MB) |
5. STANKO VRAZ MED ILIRSTVOM IN SLOVENSTVOMTea Berkovič, 2014, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval.
V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega.
V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela.
Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik.
Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,05 MB) |
