1. Izdelava fizičnega modela in digitalnega dvojčka transportne linije sodelovalnega delovnega mestaErik Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Integracija med fizičnimi in digitalnimi sistemi je dandanes ključnega pomena za učinkovito in prilagodljivo delovanje sodobne industrije in je temelj Industrije 4.0. Eno izmed osnovnih načel Industrije 5.0 pa je tudi varno sodelovanje človeka in robota, prizadeva pa si tudi za optimizacijo proizvodnih procesov. Zaključno delo predstavlja izdelavo fizičnega modela pomanjšane transportne linije, z namenom simulacije realnega delovnega mesta. Hkrati je prikazana tudi izdelava digitalnega dvojčka, ki omogoča spremljanje in interakcijo s fizičnim modelom v realnem času. Z izdelanim digitalnim dvojčkom lahko testiramo različne scenarije brez tveganja, s tem vidimo odziv sistema na spremembe, pridobljene rezultate pa nato analiziramo.
Ključne besede: Transportna linija, Industrija 4.0/5.0, digitalni dvojček, sodelovalno delovno mesto, avtomatizacija, simulacija procesov, prilagodljivost sistema
Objavljeno v DKUM: 27.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,68 MB) |
2. |
3. Mobing v podjetju YŽanin Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pojav mobinga v podjetju Y, ki se navzven predstavlja kot uspešno podjetje z nadpovprečnimi plačami, a v ozadnju skriva resne težave v medsebojnih odnosih in organizacijski kulturi. Mobing se je kazal v ignoriranju dosežkov zaposlenih, javnem izpostavljanju napak, širjenju govoric ter socialni izolaciji posameznikov, kar je vodilo v izgubo motivacije, zdravstvene težave in visoko fluktuacijo zaposlenih. Empirični del, zasnovan na poglobljenem intervjuju z bivšo zaposleno, je pokazal, da odsotnost formalnih pravilnikov, oddelka za človeške vire in jasnih postopkov prijave omogoča sistematično izvajanje mobinga. Analiza je potrdila, da je mobing neposredno povezan z nezadovoljstvom zaposlenih, padcem produktivnosti ter povečanimštevilom odhodov iz podjetja. V zaključnem delu so oblikovani predlogi za podjetje Y, kako z vzpostavitvijo notranjih pravil, izboljšanjem vodenja in krepitvijo sodelovanja ustvariti varno in spoštljivo okolje.
Ključne besede: Mobing, delavno mesto, zaposleni, medsebojni odnosi, vloga vodstva.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Urbanizem kot ključni dejavnik gospodarskega razvojaArsenije Klikovac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv urbanizma na gospodarski razvoj mest v sodobnem kontekstu, kjer se prostorsko načrtovanje vse bolj povezuje z okoljsko trajnostjo, kakovostjo življenja in socialnimi izzivi. Izhodišče raziskave je ugotovitev, da urbanizem ni več zgolj orodje prostorske organizacije, temveč ključen dejavnik, ki lahko usmerja gospodarsko učinkovitost, privlačnost mest za investicije ter socialno povezanost. V nalogi analiziramo primere dobrih praks, ki so pokazale, da celostno načrtovani urbani prostori pozitivno vplivajo na produktivnost, zmanjšujejo socialno izolacijo ter omogočajo bolj vključujoč in trajnosten razvoj. Sklep naloge je, da strategije, kot so 15-minutno mesto, zelena infrastruktura in decentraliziran razvoj, predstavljajo izvedljive pristope za prihodnost, kjer bo urbanizem igral povezovalno vlogo med ekonomijo, okoljem in družbo
Ključne besede: urbanizem, mesto, ekonomski razvoj, infrastruktura, trajnosnost
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Mirujoči promet v mestu Slovenj Gradec – analiza stanja in predlogi za izboljšaveGrega Konečnik, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je prikazana analiza mirujočega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec. Namen dela je bil pregledati trenutno stanje javnih parkirišč in parkirišč v stanovanjskih naseljih, oceniti zasedenost teh parkirišč in pridobljene rezultate primerjati s starejšimi analizami.
Rezultati kažejo, da so parkirišča najbolj zasedena v opoldanskem času, pri čemer so najbolj obremenjena parkirišča v bližini mestnega jedra, parkirišča na obrobju pa so pogosto slabo izkoriščena. V stanovanjskih naseljih smo ugotovili pomanjkanje parkirnih mest v večernih urah, kjer zasedenost preseže tudi 100 odstotkov.
V Slovenj Gradcu je na voljo dovolj parkirnih mest na mestni ravni, vendar so vozila slabo razporejena. Kot možne rešitve se izpostavljata optimizacija uporabe obstoječih parkirišč in spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti.
Ključne besede: mirujoči promet, zasedenost, parkirno mesto, promet.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,25 MB) |
6. Ergonomska analiza delovnega mesta z uporabo senzorske obleke XsensNiki Vantur, 2025, diplomsko delo Opis: Ergonomija ima pri oblikovanju delovnih mest ključno vlogo, saj prispeva k udobju zaposlenih, zmanjšanju telesnih obremenitev ter večji učinkovitosti in varnosti pri delu. Ergonomska optimizacija podjetju prinaša zmanjšano tveganje za poklicne bolezni, manj bolniških odsotnosti ter višjo produktivnost. V raziskovalni nalogi je predstavljena analiza delovnega mesta z ergonomsko metodo OWAS z dvema različnima postopkoma izvedbe. Predstavljeni so tudi rezultati, primerjava obeh postopkov ter predlogi za izboljšanje delovnih pogojev.
Ključne besede: ergonomija, delovno mesto, metoda OWAS, senzorska obleka Xsens, biomehanika, zajemanje gibanja, ergonomska optimizacija, analiza drže
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,56 MB) |
7. Primerjava uporabniške izkušnje na spletnih mestih z različno stopnjo dostopnostiAnastasija Džudžar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali vpliv osnovnih prilagoditev dostopnosti na uporabniško izkušnjo spletnih mest. Predstavili smo pomen spletne dostopnosti in načela WCAG 2.1. Razvili smo dve različici spletnega mesta – eno brez prilagoditev dostopnosti in drugo z osnovnimi prilagoditvami dostopnosti. S pomočjo uporabniškega testiranja smo primerjali zaznano preglednost, razumljivost in zadovoljstvo običajnih uporabnikov pri uporabi obeh različic. Ugotovitve so pokazale, da so uporabniki izboljšano različico ocenili kot bolj enostavno za uporabo, primernejšo za ponovni obisk in priporočilo drugim ter so jo zaznali kot prijetnejšo za uporabo.
Ključne besede: dostopnost, uporabniška izkušnja, WCAG, spletno mesto
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. Analiza sistema souporabe koles »GONM« s poudarkom na zadovoljstvu uporabnikov ob prvi izkušnjiIvan Maloča, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo prikazali analizo sistema avtomatizirane souporabe koles GONM v Mestni občini Novo mesto s poudarkom na uporabniški izkušnji ob prvi uporabi. Osredotočili smo se na vpliv začetne izkušnje na nadaljnjo uporabo sistema ter preučili, kako zaznane težave ob prvem stiku vplivajo na vedenje uporabnikov.
Analizirali smo podatke o uporabi med leti 2017 in 2024, pri čemer smo zajeli starostno strukturo uporabnikov, trajanje izposoj, izbiro vrste kolesa in prostorsko razporeditev potovanj. Izvedli smo tudi terensko anketiranje, ki je osvetlilo najpogostejše težave ob prvi uporabi, med katerimi izstopajo tehnične napake ter zapleti med registracijo in prijavo v aplikaciji. V okviru analize smo obravnavali tudi opažen upad zanimanja za sistem v zadnjih letih.
Ugotovili smo, da negativna prva izkušnja pogosto vodi v opustitev nadaljnje uporabe. Na podlagi rezultatov smo predlagali izboljšave, kot so doslednejše vzdrževanje koles, zlasti električnih, ter bolj nemoteno delovanje aplikacije ob prvem stiku z uporabnikom. Zaključno delo prispeva k boljšemu razumevanju vedenjskih vzorcev uporabnikov in podaja smernice za izboljšanje sistema GONM kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, souporaba koles, uporabniška izkušnja, intervju, Novo mesto
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (17,40 MB) |
9. Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenihAjda Sofrić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenih so obravnavane značilnosti starejših zaposlenih v organizacijah in kako se to odraža v delovanju organizacij. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako spremembe na delovnem mestu vplivajo na starejše zaposlene. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo starejši zaposleni v organizacijah dovolj priložnosti za prenašanje znanja na mlajše generacije, med katerimi še vedno prednjači mentorstvo. Starejši zaposleni so izpostavili, da jim izkušnje in ustrezna usposobljenost pomagajo pri opravljanju nalog, da pa težje opravljajo naloge, ki zahtevajo hitro prilagajanje spremembam in veliko fizičnega napora. Organizacije se zavedajo pomena ergonomskega delovnega okolja in podpore pri vpeljavi nove tehnologije za starejše zaposlene ter tudi skrbi za zdravje in dobro počutje starejših zaposlenih. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije, kako prilagoditi delovno okolje za starejše zaposlene. Priporočila vključujejo spodbujanje prenosov znanja v organizacijah, prilagajanje delovnega okolja zaposlenemu in ne obratno, pravočasno obveščanje starejših zaposlenih o spremembah in fizično razbremenitev starejših zaposlenih, usposabljanja za rokovanje s tehnologijo, zagotavljanje fleksibilnega delovnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: starejši zaposleni, spremembe, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,07 MB) |
10. Primerjava ergonomskih ocenjevalnih metod na primeru avtokleparske delavniceMaruša Podbevšek, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo za potrebe primerjave ugotovitev ergonomskih ocenjevalnih metod raziskali dve delovni mesti v storitvenem podjetju, ki se ukvarja z avtokleparstvom, ličarstvom in temnenjem stekel vozil. Delovni mesti smo ocenili z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami KIM, OWAS, RULA REBA, ALLA in AULA. Za analizo delovnih mest smo uporabili digitalno kamero in formularje za izvedbo omenjenih metod. Z osebama, ki smo ju z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami analizirali, smo opravili intervju in pri tem uporabili vprašalnik Ocena vpliva bolečine na delo. Z vprašalnikom smo pridobili podatke o bolečinah delavcev in možnih mišično-skeletnih boleznih, ki se lahko dolgoročno razvijejo. Ugotovili smo, ali se ocene, določene z ergonomskimi metodami, ujemajo z identificiranimi bolečinami delavcev na analiziranih delovnih mestih. Izvedli smo primerjalno analizo med ugotovitvami posameznih metod. Svoje analize smo primerjali z analizami ostalih raziskovalcev in ugotovili, da je za ocenjevanje dela v avtokleparski delavnici med vsemi metodami najbolj primerna metoda KIM in da metodi AULA in ALLA nista primerni za ocenjevanje takšnega dela. Ugotovili smo tudi, da metoda KIM za nerodne drže telesa med vsemi metodami najvišje oceni tveganje za dolgoročne mišično-skeletne bolezni delavcev na analiziranih delovnih mestih. Ob tem smo s testno študijo opredelili ukrepe za oblikovanje delovnega okolja in oblikovali usmeritve za uporabo pripomočkov za zmanjšanje možnosti mišično-skeletnih bolezni in bolečin zaradi opravljanja dela na delovnih mestih ličarstva in temnenja stekel vozil.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske ocenjevalne metode, ergonomska analiza, delovno mesto, avtokleparstvo
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (11,39 MB) |
