1. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene. Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Kako s konceptom pametnega mesta izboljšati kvaliteto življenja v mestu Banja Luka : diplomsko deloJovana Jeličić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na koncept pametnega mesta in njegovo potencialno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja v Banja Luki. Pametna mesta so urbanistični koncepti, ki izkoriščajo informacijsko-tehnološke inovacije za optimizacijo javnih storitev, prometa, okolja in infrastrukture, kar vodi k učinkovitejšemu, trajnostnemu in prijaznejšemu mestnemu okolju za prebivalce.
V raziskovalnem delu se analizira, kako bi vpeljava koncepta pametnega mesta lahko reševala ključne izzive Banja Luke, kot so prometna preobremenjenost, onesnaženje okolja, učinkovita poraba energije in javnih virov ter krepitev gospodarskega razvoja. Cilj raziskave je predlagati konkretne ukrepe in strategije za implementacijo koncepta pametnega mesta v Banja Luki.
Rezultati raziskovalnega dela ponujajo vpogled v potencialne koristi in izzive vpeljave pametnih rešitev v Banja Luki ter nudijo smernice za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja kakovosti življenja in razvoja mesta. Ključne besede: pametno mesto, pametna mesta in prihodnost, pametna mesta in trajnost, trajnostna mesta, IoT in pametno mesto Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (651,42 KB) |
3. Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko deloVita Toličič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno. Ključne besede: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 36
Celotno besedilo (715,73 KB) |
4. Kriminalističnoobveščevalna dejavnost na Policijski upravi Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Udovč, 2024, diplomsko delo Opis: Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je v slovenski policiji dokaj mlada oblika dela. Čeprav se je v vsej zgodovini vedno pojavljala in izvajala v različnih oblikah in na različnih oddelkih, se je v letu 2010 kriminalističnoobveščevalna dejavnost sistematizirala in začela delovati v sklopu Centra za kriminalističnoobveščevalno dejavnost.
Center za kriminalističnoobveščevalne dejavnost med drugimi deli izvaja tudi nadzorstveno dejavnost nad Oddelki za kriminalističnoobveščevalno dejavnost, kateri delujejo na lokalni ravni policijskih uprav in se ukvarjajo z informatorji in analizo informacij. V Sloveniji je osem oddelkov na lokalni ravni. V zaključnem delu smo se osredotočili na delo oddelka za kriminalističnoobveščevalno dejavnost na Policijski upravi Novo mesto. In sicer smo se raziskovanja lotili s pregledom literature in z izvedbo intervjujev vodstvenih delavcev.
Pri delu na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti je pomemben segment izobraževanje kriminalistov in policistov, predvsem pa njihovo poznavanje okolja in hkrati motiviranosti za delo. Mišljenje, da so za to delo primerni samo starejši in izkušeni kriminalisti, je že zdavnaj izpeto, saj je vedno bolj, sicer v okviru zakonskih okvirov, pomembna iznajdljivost in motiviranost posameznega kriminalista ali policista.
Implementacija operativne informacije oziroma sodelovanja z informatorjem v okviru kriminalističnoobveščevalne dejavnosti v zvezi uvedbe kazenskega postopka ali prekrška na sodiščih je še vedno slabo dejavna, predvsem zaradi zakonskih omejitev, kot tudi zaradi slabega medsebojnega sodelovanja med policijo in sodišči. Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, delo z informatorji, Policijska uprava Novo mesto, izobraževanje policistov, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,83 MB) |
5. Literarni turizem v Novem mestu: dediščina pesnika Dragotina Ketteja : dediščina pesnika Dragotina KettejaSara Kopina, 2024, diplomsko delo Opis: Literarni turizem, ki je v svetu zelo razvit, stremi k boljšemu razvoju tudi v Sloveniji. Novo mesto se promovira kot kulturna občina, kar se kaže z bogato kulturno dediščino v mestnem jedru in širše. V diplomskem delu je opredeljen kulturni in dediščinski turizem ter njuna zgodovina in razvoj. Delo opredeli literarni turizem in prikaže, kako se razvija v Sloveniji ter drugod po svetu. V središču sta Dragotin Kette in Novo mesto, ki mu je Kette naklonil najboljša dela. Predstavljeni so simboli in zgodovina mesta, turistična ponudba, analiza nočitev, znamenite osebnosti ter predstavniki literarnega turizma v občini. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je natančneje predstavljeno življenje pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja, njegova dela in zapuščina. Predstavljena je tudi njegova zapuščina drugod po Sloveniji in kako se njegovo prepoznavnost in dela vključuje v turistično ponudbo v Novem mestu. Z namenom kvalitetnejšega in širšega pridobivanja informacij, znanj in pogledov, so bili opravljeni intervjuji s strokovnjaki na kulturnem in turističnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je Novo mesto izredno bogato s kulturno in literarno dediščino, ki se predstavlja v obliki kulturnega turizma, medtem ko literarni turizem v Novem mestu ni razvit. Za boljšo razvitost in osveščanje o literarnem turizmu je bil kreiran nov turistični produkt, imenovan Literarni festival ljubezni v čast Dragotinu Ketteju. Z novim turističnim produktom bi pripomogli k večji prepoznavnosti avtorja, literarnega turizma in navsezadnje prepoznavnosti kulturne občine Novo mesto. Ključne besede: Literarni turizem, kulturni turizem, turizem v Mestni občini Novo mesto, Dragotin Kette Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. Študija in optimizacija vezave antikalinov na male molekule : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAlja Špec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali optimizacijo vezave anitkalina na majhno molekulo s tehniko molekulskega sidranja in in silico mutageneze. Osredotočili smo se na razumevanje, kako lahko specifične mutacije aminokislin znotraj antikalina vplivajo na njegove interakcije z različnimi ligandi. Pri tem smo s programskim jezikom Python pripravili skripto, ki nam je pomagala pri izvedbi in silico mutageneze aminokislinskih ostankov in oceno vezave med proteinom in ligandom. Rezultati so pokazali potencialno ugodne mutacije, ki bi lahko povečale vezavno afiniteto liganda. Tako smo pokazali enostavni postopek, s katerim lahko optimiziramo vezavo testnih ligandov na antikaline in s tem skrajšamo in vitro postopke oz. efektivneje izvajamo laboratorijsko delo. Ugotovitve diplomske naloge pa prispevajo tudi dragocen vpogled v podrobnosti interakcij ligand-protein, saj lahko vezavno mesto antikalinov omogoči visoko selektivnost za vezavo preučevanih malih molekul. Ključne besede: in silico mutageneza, antikalini, molekulsko sidranje, lipokalinske strukture, vezavno mesto Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,95 MB) |
7. |
8. |
9. Psihološka rezilientnost: vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzoraMonika Dimitrova, 2024, magistrsko delo Opis: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave. Ključne besede: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. |