| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 510; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega Vrha
Nejc Lazar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (671,83 KB)

4.
Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv
Karolina Pelcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv je sestavljeno iz dveh delov: empiričnega in praktičnega. Prvi del je empirični, v katerem so predstavljene analiza in ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovale vzgojiteljice Vrtca Jožice Flander, Osnovne šole in Vrtca Sveta Trojica in Vrtca Juršinci. V empirični raziskavi se je ugotavljalo, v kolikšni meri vzgojiteljice v svoje načrtovanje vključujejo tehniške dejavnosti, katere materiale oziroma gradiva uporabljajo, katerih se izogibajo in ali jim njihova okolica nudi kakšna naravna gradiva, ki bi jih lahko uporabili pri svojem načrtovanju. Prav tako se je ugotavljalo, ali obstaja kakšna razlika med mestnim in primestnim vrtcem glede na zgoraj našteto. V drugem, praktičnem delu pa so bile oblikovane preproste tehniške dejavnosti za najstarejše otroke v vrtcu, ki temeljijo na uporabi naravnih oziroma delovnih gradiv in so bile izvedene z otroki. Vzgojitelji so tako videli, da se tehniške dejavnosti z uporabo preprostih naravnih gradiv lahko vključujejo v vsakdan.
Ključne besede: tehniške dejavnosti, naravna gradiva, mestni in primestni vrtec, delovna gradiva, okolica vrtca
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Mestno redarstvo Občine Slovenska Bistrica - ocena prebivalcev o pluralni policijski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Petra Gaber, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je del vsakdanjega življenja vseh prebivalcev, ampak se jih tega včasih zaradi hitrega tempa življenja premalo zaveda, zato so ustanove, institucije in določeni organi, ki skrbijo za vsakodnevno varnost ljudi in okolja, v katerem se živi. Cilj diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva občine Slovenska Bistrica. Velik korak naprej za omenjeno občino je bilo leto 2012, saj se je sprejetjem Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole ustanovila skupna občinska uprava za opravljanje nalog občinske uprave na področju občinskega redarstva ter inšpekcije. Prelomnica redarstva nasploh v Sloveniji je bilo leto 2006 s sprejetjem ZORed, saj so le-ti postali prekrškovni organ, večala so se pooblastila in prav tako področja dela. Velik napredek v mestni občini Slovenska Bistrica se zasledi po letu 1998, ko je bil sprejet zakon o varnosti o cestnem prometu, saj se je po sprejetem zakonu začel kazati razvoj in napredek redarstva. Prelomnica te občine je bilo leto 2015, ko je bila mestna občina Slovenska Bistrica nagrajena za najbolj varno mesto v Sloveniji. V nadaljevanju diplomskega dela je zaslediti poglavja o metodoloških pristopih; mestnem/občinskem redarstvu; zgodovini redarstva; delovni obleki redarjev; pooblastilih in nalogah redarjev; zakonih ter pravilnikih, povezanih z delom mestnega redarstva; mestnem redarstvu občine Slovenska Bistrica in opredelitev pridobljenih informacij. Informacije so bile pridobljene iz ankete, v kateri se je poizvedovalo, kako so občani zadovoljni s kakovostjo dela mestnih redarjev v mestni občini ter kako varno se v njej počutijo. Ugotovljeni so bili pozitivni rezultati.
Ključne besede: diplomske naloge, občina Slovenska Bistrica, medobčinski inšpektorat, redarstvo, mestni redarji
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1300; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Vzpostavitev zbirno-dostavnega centra v mestnem središču
Tadej Plemeniti, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko preobremenjenosti mestnih središč s prometnimi tokovi, hkrati pa ponuja rešitev, ki bi v skladu s cilji trajnostne prometne strategije, dvignila kvaliteto življenja v mestu Gradec (v Avstriji). Teoretični del diplomske naloge zajema obrazložitev kaj je in kako deluje zbirno – dostavni center (v nadaljevanju ZDC), ter analizo že obstoječih ZDC iz srednje velikih evropskih mest. Prvi sklop empiričnega dela predstavlja obstoječe stanje na področju dostave v coni za pešce v Gradcu, v nadaljevanju pa raziskavo o vzpostavitvi ZDC v Gradcu. Rezultati opravljene raziskave so nato primerjani s stanjem pred investicijo (število dostavnih vozil, ki so potrebna za oskrbo ciljne skupine, število vstopov dostavnih vozil v cono za pešce, ter število prevoženih kilometrov, ki jih dostavna vozila opravijo znotraj cone za pešce).
Ključne besede: Mestni tovorni promet, logistika v mestnem središču, konsolidacija tovora, zbirno – dostavni center
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1245; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

7.
Optimiranje linij mestnega avtobusnega prevoza v Mariboru na podlagi koncepta lepljenja tras
Benjamin Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Motivacija potnikov, da bi uporabljali javni prevoz, je v veliki meri odvisna od njegove učinkovitosti, ki se kaže predvsem v tem, da sta čas čakanja na postajališču in čas vožnje čim krajša. Seveda obstajajo še drugi dejavniki, kot so cena, varnost, odnos osebja itd. Za zagotavljanje visoke ravni storitev na področju prevoza potnikov moramo imeti tudi zelo učinkovit sistem javnega mestnega prevoza potnikov. Tega zagotavljamo s sodobnim voznim parkom, optimalno postavitvijo postajališč, ki pa so pogojena z optimalno mrežo linij. V magistrskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje po javnem mestnem potniškem prometu v mestu Maribor, in njihov vpliv na načrtovanje linij. Bolj podrobno smo predstavili klasifikacijo linij glede na mestno središče in njihov pomen ter vpliv na delovanje javnega mestnega potniškega prometa. Za lažje razumevanje potovalnih navad prebivalcev mesta Maribor in načrtovanje linij smo podrobno predstavili potovalne matrike za vse mestne četrti in krajevne skupnosti, ki spadajo v Mestno občino Maribor. Na podlagi analize potovalnih matrik in obstoječega voznega reda je bilo ugotovljeno, da imajo določene krajevne skupnosti in mestne četrti med seboj slabe avtobusne povezave oziroma te sploh ne obstajajo. Za izboljšanje ponudbe javnega prevoza potnikov v mestu Maribor smo na podlagi koncepta lepljenja linij predlagali spremembo tras avtobusnih linij številka 7 in 21.
Ključne besede: javni mestni potniški promet, mreža linij, potovalne matrike, trasa linije, vozni red
Objavljeno v DKUM: 29.08.2018; Ogledov: 1269; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

8.
Preučevanje sodobnih tehnoloških rešitev v javnem potniškem transportu in implementacija v celju
Natalija Kroflič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Glede na vse večjo problematiko onesnaženosti okolja vidimo v pomanjkanju uporabe javnega mestnega potniškega prometa velik problem, saj z uporabo lastnega prevoza po mestnih središčih, le te še dodatno okoljsko obremenjujemo. Največji problem vpeljave in povečanja uporabe javnega mestnega potniškega prometa med prebivalstvom so finančni stroški. Namreč večina mest si zaradi nizkega proračuna ne more privoščiti visokih finančnih vložkov, ki bi bili potrebni za popolno spremembo in reorganizacijo prometne ureditve mestnih središč. Raziskovali, analizirali in primerjali smo dve slovenski mesti, Velenje in Celje. Med prebivalci Celja smo izvedli anketo o uporabi javnega potniškega transporta, v nadaljevanju JPT, in jo statistično analizirali z uporabo metode za analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da prebivalci Celja redko za transport uporabijo JPT. Razlog nizke uporabe je, da je vozni red zelo nefleksibilen, hkrati pa so tudi avtobusi izrabljeni, neprilagojeni invalidom. Zaključimo lahko, da imajo evropska mesta, za razliko od slovenskih mest zelo dobro poskrbljeno za javni mestni potniški transport, v nadaljevanju JMPT. Vozne linije so številne in tudi časovno zelo pogoste, hkrati pa so tudi avtobusi prilagojeni in dostopni tako invalidom kot tudi otroškim vozičkom. V večini slovenskih mest primanjkuje finančnih sredstev, s katerimi bi posamezne občine uredile JMPT, ki bi bil prebivalcem prijazen, in tako ostaja problem prenasičenosti mestnih središč z avtomobili, velika onesnaženost mest in gneče ob dnevnih konicah.
Ključne besede: javni mestni potniški transport, javni potniški transport v Celju, tehnološke rešitve v javnem transportu, mestni avtobus
Objavljeno v DKUM: 03.08.2018; Ogledov: 1031; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

9.
Raziskovalni center kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Vesna Zatezalo, 2018, magistrsko delo

Opis: Univerza v Mariboru avtonomna, znanstveno - raziskovalna in izobraževalna ustanova, katere namen je pridobivanje znanja, prenašanje znanja skozi vsepovezanost pedagoških programov v širšo družbeno skupnost. Na znanstveno raziskovalnem področju je namen oblikovanje interdisciplinarnih timov raziskovalcev, sposobnih dosegati vrhunske rezultate, voditi in sodelovati v projektih, se vključevati v mednarodne integracije in s tem omogočiti aktivno vključevanje študentov v delo z namenom rasti celotne regije. Območje med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico ter med Gosposvetsko in Koroško cesto ima urbano razvojni potencial za trajnostno prenovo. Nahaja se na zahodnem delu starega mariborskega mestnega jedra, ki je kot mestni kampus integriran v potencial mesta. Skozi analize današnjega stanja območja upoštevajoč prostorska izhodišča naloga ponudi urbanistično zasnovo prenove območja. Namen magistrskega dela je tako oblikovana arhitekturna rešitev, da se maksimalno izkoristijo vsi potenciali prostora, medsebojni vplivi in priložnosti za kvalitetno delovno in raziskovalno vzdušje. Območje obdelave zajema vogal Smetanove in Prežihove ulice proti severu. Projekt obsega gradnjo novega objekta raziskovalnega centra (LAB:UM_RAZ:UM). Pretočnost območja je skozi atrijski objekt omogočena z povezavo vzhod-zahod, odprtost proti jugu oziroma razširitev skupnega urbanega prostora omogoča transparentno komunikacijo z ožjo okolico in integracijo v mestno tkivo.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, mesto Maribor, mestni kampus, raziskovalni center
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1293; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (63,05 MB)

10.
Vzhodno območje kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Iva Pečnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Skozi leta se je izoblikovala strategija razvoja Univerze v Mariboru s poudarkom na dinamičnem razvoju in z upoštevanjem trenutnih družbenih in gospodarskih okoliščin. Do danes se je realizacija zaradi konkretnih potreb po izvedbi študijskih programov odvijala izključno v smeri izgradnje univerzitetnih objektov, medtem ko se ideja po skupnem univerzitetnem prostoru ni udejanjila. V okviru trajnostnega razvoja mesta je smiselno, da se ponovno (in vedno znova) osmisli in vitalizira univerzitetni prostor, s poudarkom na univerzitetnem središču, ki bo v interakciji z mestom gonilo razvoja. Naloga ponudi koncept in urbanistično skico Univerze v Mariboru iz začetka njenega delovanja, zasnovo in razvoj zametka kampusa tehniških fakultet na Smetanovi ulici v Mariboru ter analizo današnjega stanja. Praktični del naloge je usmerjen v zasnovo mestnega kampusa kot razpoznavnega centra mesta. Predstavljen je prostorski scenarij kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru, ki mu sledi idejna zasnova ureditve vzhodnega dela območja kampusa. Ta zajema prenovo in širitev obstoječega objekta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), širitev kampusa na jug preko Koroške ceste z novim objektom Akademije za likovno umetnost in glasbo (ALUG) ter novim objektom Umetnostne galerije v Mariboru (UGM).
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus tehniških fakultet, mestni kampus, Smetanova ulica, univerzitetni prostor, univerzitetno mesto
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1880; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (60,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici