| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3207; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

2.
Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil
Miha Marijan, 2013, diplomsko delo

Opis: Prebivalci Mestne občine Celje se soočajo z vsakoletnim porastom števila registriranih osebnih vozil zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Posledice takšne rasti pa se odražajo predvsem v vse slabši kakovosti življenja prebivalcev zaradi vse bolj onesnaženega zraka, prsti in podtalnice. Na Celjskih cestah trenutno prevladujejo osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje, ki nimajo le slabega izkoristka energije, temveč tudi visok delež izpustov škodljivih emisij v ozračje ter povzročajo hrup, s katerim dodatno obremenjujejo okolje. S postopno preusmeritvijo od uporabe fosilnih goriv k uporabi električne energije v osebnem transportu bi lahko v Mestni občini Celje izboljšali ne le kvaliteto življenja zaradi mnogih prednosti, ki jih ponujajo električna vozila, temveč tudi način življenja, ki bi bil naravnan k bolj ekološki in ekonomični uporabi energije. S sočasno preureditvijo obstoječe infrastrukture, s postavitvijo električnih polnilnic in ob morebitni postavitvi tako imenovanih sistemov za zamenjavo baterij, bi lahko bila uporaba električnih vozil transport prihodnosti, brez odvisnosti od uporabe fosilnih goriv.
Ključne besede: Mestna občina Celje, električna vozila, električne polnilnice, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1021; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (864,24 KB)

3.
Potencial sistema izposoje koles v Celju
Špela Ožir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Sistemi izposoje koles spodbujajo kolesarjenje in obenem izboljšujejo kakovost življenja v mestih. Poleg tega, da kolesarjem omogočajo enostavno in hitro potovanje od točke do točke, kar sicer zaradi gneče v urbanih središčih ni več nekaj samoumevnega, imajo sistemi izposoje koles tudi vrsto pozitivnih učinkov na okolje. Glavni cilj diplomske naloge je bil s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima mesto Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem smo si pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih kolesarskih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj smo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v Celju, razdelili v štiri skupine – prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ugotovili smo, da Celje ima potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles.
Ključne besede: sistem izposoje koles, Mestna občina Celje, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, izposoja koles
Objavljeno: 08.04.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Delovanje celjskega mestnega sveta med leti 1929 in 1935
Nika Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam politično, ekonomsko, gospodarsko, družbeno-vsakdanje življenje v mestu. Zapisniki sej celjskega mestnega sveta Mestne občine Celje in članki celjskega časnika Nova doba ter dnevnikov Jutro in Slovenec predstavljajo pomembno iztočnico za zgodovino mesta v širšem smislu in so odličen vir za proučevanje omenjene teme. Skozi zgodovino Celja med leti 1929 in 1935 so nastajali preboji v napredku, novosti na področju občinske politike, gospodarstva, družbenopolitične spremembe, ki so vnašale v vsakdanjik mesta razvoj, napredek, rast.
Ključne besede: kraljeva diktatura, Mestna občina Celje, mestni svet, volitve, gospodarsko-industrijski razvoj, infrastruktura
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

5.
Meritve črnega ogljika
Luka Herman, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga temelji na primerjavi rezultatov meritev črnega ogljika na dveh paralelnih kolesarskih poteh v Mestni občini Celje. Pri tem prva izmed obeh poti poteka vzdolž Mariborske ceste, ki velja za eno izmed najbolj prometno obremenjenih, drugo pa smo začrtali sami po poti, za katero smo predvidevali, da bo manj onesnažena in časovno krajša. Da smo to lahko storili, smo morali tudi podrobneje preučiti celjsko cestno omrežje, njegovo gostoto in kategorizacijo, obenem pa opisati potek glavnih prometnic v občini. Po zaključeni analizi opravljenih meritev smo ugotovili, da je bilo povprečje koncentracij črnega ogljika na celotni alternativni poti malce manj kot 3.000 ng/m3, medtem ko je na Mariborski poti znašalo malce manj kot 5.000 ng/m3. Kljub temu moramo poudariti, da smo visoke vrednosti v obliki vrhov zabeležili na obeh poteh, vendar so bili ti na Mariborski poti pogostejši. Obe poti smo tudi prekolesarili in ugotovili, da je alternativna za približno minuto hitrejša od Mariborske. Tako lahko potrdimo, da je kolesarje možno preusmeriti na hitrejšo alternativno pot, na kateri so izpostavljeni manjšemu onesnaženju. Po preučevanju cest v Celju smo ugotovili tudi, da bi pri ureditvi alternativne poti morala sodelovati prav Mestna občina Celje.
Ključne besede: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, Mestna občina Celje, alternativne kolesarske poti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 468; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

6.
Porazdelitev črnega ogljika glede na prometne tokove v Mestni občini Celje
Gregor Šipek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja zaradi cestnega prometa je zelo pereča tema na globalni ravni, vedno več poudarka pa pridobiva tudi na lokalni ravni. Glavno onesnaževalo predstavlja ogljikov dioksid, ki se mu v zadnjem obdobju pridružujejo tako imenovani PM delci, med katerimi posebej izstopajoči delci predstavljajo tako imenovani črni ogljik. Meritve koncentracij črnega ogljika smo na Fakulteti za logistiko, v sodelovanju s podjetjem Aerosol in Mestno občino Celje, opravljali v spomladanskem obdobju leta 2017 in v zimskem obdobju leta 2017/2018. Statične meritve smo opravljali na različnih merilnih mestih v Celju, ki velja za eno najbolj onesnaženih in s PM delci obremenjenih mest v Sloveniji. Cestni promet predstavlja enega od glavnih virov onesnaženja s črnim ogljikom, zato ga lahko uvrstimo v eno izmed področij tveganj. V magistrskem delu smo raziskovali porazdelitev koncentracij črnega ogljika, vpliv padavin in vetra na gibanje koncentracij črnega ogljika ter črni ogljik analizirali in ga predstavili kot tveganje oziroma grožnjo nacionalni varnosti na podlagi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: črni ogljik, meritve, Mestna občina Celje, promet, tveganje
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 267; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

7.
Stališča prebivalcev o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi v Mestni občini Celje
Nastja Vodeb, 2019, diplomsko delo

Opis: Občine v Sloveniji vse bolj intenzivno izvajajo aktivnosti povezane s trajnostno mobilnostjo, kar se kaže tudi v porastu vseh oblik kolesarjenja. Kolesarska infrastruktura je zato vedno bolj obremenjena, kolesarji pa so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Varnost kolesarjev postaja prioriteta razvojnih strategij, vendar pa se v Sloveniji, še posebej v lokalnih skupnostih vsako leto še vedno zgodi ogromno prometnih nesreč z udeleženimi kolesarji. Slovenske občine so namreč zaradi pomanjkljive in slabo izvedene ali vzdrževane kolesarske infrastrukture še vedno prepoznane kot precej nenaklonjene kolesarjem. Poleg tega problem predstavlja tudi neustrezna pripravljenost kolesarjev na potencialna tveganja, kar nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih zagotavljanja njihove varnosti. Z namenom pridobiti vpogled v potrebe glede izboljšav varnosti kolesarjev in ureditve kolesarske infrastrukture v lokalnem okolju smo izvedli dvonivojsko raziskavo, s katero smo analizirali zadovoljstvo prebivalcev Mestne občine Celje z varnostjo kolesarjev in kolesarske infrastrukture, ter stališča uporabnikov spleta o uporabnosti digitalizacije varnostnih tveganj na kolesarskih poteh. Rezultati kažejo, da respondenti pretežno niso zadovoljni z varnostjo kolesarjev v Mestni občini Celje. Večina je prepričana, da občina za varnost kolesarjev ne naredi dovolj, odgovornost za nesreče z udeleženimi kolesarji pa v največji meri pripisujejo kolesarjem in voznikom avtomobilov, velik delež pa tudi občini. Respondenti prav tako niso dobro obveščeni in ozaveščeni o pomenu in doprinosu trajnostne mobilnosti. Ugotavljamo, da je treba izboljšati varnostno kulturo voznikov, na nivoju občine pa zagotoviti ustrezno urejenost kolesarske infrastrukture in promocijo ukrepov trajnostne mobilnosti. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo smiselno spodbujati tudi informiranost kolesarjev z digitalizacijo podatkov o kolesarskih poteh in varnostnih tveganj, saj bi to lahko vplivalo na njihovo boljšo pripravljenost oziroma previdnost.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, kolesarji, kolesarska infrastruktura, varnostna tveganja, stališča prebivalcev, Mestna občina Celje
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (866,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici