| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza trgovskih blagovnih znamk na primeru Spar in Mercator
Maša Borkovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomen blagovnih znamk se skozi leta povečuje. Kupci skoraj ne kupujejo več posameznih izdelkov, temveč zgolj blagovne znamke. V marketingu je vse večji poudarek in zanimanje za trgovinske blagovne znamke. V svojo ponudbo jih dodaja tudi vedno več trgovinskih organizacij, saj jim tovrstne znamke ponujajo večji vir prihodka (na izdelkih je višja marža). Trgovinska podjetja lahko z uvajanjem lastnih blagovnih znamk ohranjajo svojo konkurenčnost na velikem trgu. V trgovinah so se najprej začele pojavljati trgovinske blagovne znamke prehrambenih izdelkov. S težnjo po konkurenčnosti, višjem dobičku in večji priljubljenosti med kupci so svoj asortiment začeli širiti izven mej prehrambene industrije. Danes lahko izdelke trgovinskih blagovnih znamk najdemo že skoraj na vsaki polici. Trgovci stremijo k temu, da zadovoljijo potrebe svojih kupcev. Te skušajo potešiti z izbiro proizvajalcev lokalnega porekla, z izdelki dobre kakovosti in praktičnim pakiranjem. Trgovinske blagovne znamke lahko danes izpolnijo pričakovanja in potrebe vsakega, saj je na policah moč najti tudi bolj specifične artikle, kot so veganski izdelki, izdelki brez laktoze in glutena, izdelki brez sladkorja, bio in eko pridelani izdelki, linije zdravih izdelkov itd. Proizvodi se razlikujejo tudi po cenovnih razredih. Najdemo lahko vse, od nizkocenovnih manj kvalitetnih izdelkov do premium izdelkov, ki so visoke kakovosti in primerno višje cene. V diplomskem delu se po teoretičnem poglavju osredotočim na trgovinske blagovne znamke podjetij Spar in Mercator.
Ključne besede: Blagovna znamka, proizvajalci, odjemalci, trgovinska blagovna znamka, asortiment, trgovinske blagovne znamke Spar, trgovinske blagovne znamke Mercator
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (15,45 MB)

2.
Analiza in rekonstrukcija kombajna za žetev industrijske konoplje
Urban Belca, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnavo predelavo kombajna Mercator 50 za žetev industrijske konoplje. Izvedene so bile analize statističnih podatkov o razpršenosti površin industrijske konoplje v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev je bil izbran tip kombajna, ki je najprimernejši za slovenske kmetijstvo. Izvedeni sta bili dve predelavi. Predelan je bil mlatilni greben, s čimer je bila povečana delovna višina. Izvedena je bila tudi predelava mlatilne kletke, ki je zmanjšala možnost preobremenitve kombajna. Izvedeni sta bili dve žetvi na katerih so bile izboljšave tudi ovrednotene.
Ključne besede: industrijska konoplja, kombajn, kmetijstvo, Slovenija, Claas, Mercator
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

3.
Vpliv prevzemov in združitev podjetij na uspešnost prevzetih podjetij s primerom v Sloveniji
Špela Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsa podjetja težijo k povečanju vrednosti premoženja in konkurenčnosti. Med drugim lahko to dosegajo tudi s prevzemi in združitvami, ki omogočajo hitrejšo, manj zahtevno in v večini cenejšo rast podjetij. Prav zaradi tega ta hip sodijo v globalni gospodarski trend. V diplomskem projektu na podlagi zbrane literature na temo prevzemov in združitev ter s proučitvijo primera prevzema Skupine Mercator s strani Agrokorja ugotavljamo njegov vpliv na uspešnost in učinkovitost prevzetega podjetja. Agrokor je ob prevzemu Mercatorja postal njegov kratkoročni lastnik z nasprotnimi, s strateškimi interesi, katerih glavni razlog je Agrokorjeva že vzpostavljena predelovalna industrija. Ugotovili smo, da se pri prevzemu Skupine Mercator s strani Agrokorja kažejo predvsem negativni učinki prevzemov. Mercator ni dosegal boljših finančnih rezultatov niti obljubljene lastniške stabilnosti.
Ključne besede: prevzemi, združitve, študija primera, Mercator
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 558; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (941,23 KB)

4.
Kako izboljšati etiko managerskih prevzemov v Sloveniji
Vladka Jauk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko je izredno velik in pomemben. Namen magistrskega dela je obravnava slovenskih podjetij in delovanje managerjev pri prevzemih podjetij v skladu s poslovno etiko. Prvi del magistrskega dela je obravnavan s teoretičnega vidika, in sicer zajema obravnavo managerskih prevzemov, opredelitev etike in poslovne etike, etike managementa in predstavitev ene izmed pomembnejših funkcij v managementu, ki ji pravimo etično odločanje. Navedene kompetence smo na podlagi literature ustrezno predstavili in povzeli mnenja različnih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo po posameznih korakih predstavili podjetja, ki so prevzemala ali bila prevzeta, in izpostavili motive oziroma vzroke za prevzem posameznega podjetja. Zabeležili smo tudi, kako je bila prisotna etika pri posameznih prevzemih, in navedli predloge za izboljšave. To nam je predstavljalo I. aplikativni del. V nadaljevanju aplikativnega dela smo proučili raziskovalna vprašanja in jih ustrezno argumentirali. V magistrskem delu smo si zastavili nalogo, da pojasnimo in ugotovimo vpliv etike na managerske prevzeme v Sloveniji. Temeljna ugotovitev našega dela je, da na uspeh managerskega prevzema pomembno vpliva etično delovanje v podjetju. Managerski prevzemi, v katerih podjetja procesu etičnega delovanja ne posvečajo dovolj pozornosti, so obsojena na propad. Pomemben del magistrskega dela predstavlja primerjava petih podjetij, ki so prevzemala in bila v končni fazi tudi sama prevzeta ter prikaz vloge etike v obravnavanih primerih. Tako v teoretičnem kot v empiričnem delu dosegli zastavljene cilje magistrskega dela.
Ključne besede: prevzem podjetij, prijazni in sovražni prevzem, uspešnost prevzema, etika in poslovna etika, etika managementa, etično odločanje, izbrani managerski prevzemi v Sloveniji (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Mercator, Merkur in Fructal).
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1087; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
SPONZORIRANJE ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V PODJETJU MERCATOR D.D.
Miha Hiršman, 2015, diplomsko delo

Opis: Temeljni cilj vsakega podjetja je zagotovitev trdne in stabilne konkurenčne prednosti, ki se kaže tudi pri sponzorstvu in donacijah. Družbeno odgovorna podjetja, ki so usmerjena v trajnostni razvoj in ki se zavedajo vpetosti v širše družbeno in naravno okolje, želijo prispevati k višji kakovosti življenja in razvoju tako lokalnih kot regionalnih okolij. Zato vsako leto podprejo številne humanitarne, kulturne, športne in izobraževalne projekte. Tudi v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah podjetja sodelujejo v sponzorskih in donatorskih akcijah. Podpirajo dogodke, ki so vseslovenskega značaja in pomena. To so na eni strani množične športno rekreativne prireditve, na drugi stran vrhunski športni in kulturni dogodki. Prvo poglavje je namenjeno opredelitvi področja, namenu in ciljem diplomskega dela, predpostavkam in omejitvam ter uporabljenim metodam. V drugem poglavju smo opredelili pomen sponzorstva, strategije in cilje sponzoriranja, odnos med sponzorjem in sponzorirancem, sponzorsko pogodbo ter davčni vidik sponzoriranja. Tretje poglavje zajema sponzorstvo v športu. Opredelili smo značilnosti sponzorstva v športu, oblike, tipe in cilje sponzoriranja v športu. Predstavili smo izbiro področja in trženjsko komuniciranje v sponzorstvu. V četrtem poglavju smo predstavili sponzoriranje športnih dejavnosti v družbi Mercator, d.d. Na kratko smo predstavili Mercator ter podrobno opisali sponzoriranje Ljubljanskega maratona, OKS in RK Celje Pivovarna Laško. Diplomski projekt smo zaključili s sklepno mislijo, v kateri poudarjamo, da čarobna formula za uspešno aktivacijo sponzorstva ne obstaja. Pomemben je predvsem celovit pristop, partnersko sodelovanje, navdušenje in vpletenost sodelujočih pri izvedbi aktivnosti. Z diplomskim projektom smo želeli poudariti pomen in koristi sponzoriranja za oba partnerja v procesu, tako za sponzorja kot za sponzoriranca.
Ključne besede: Mercator, d.d., sponzorstvo, šport, cilji, Ljubljanski maraton, OKS, RK Celje Pivovarna Laško
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (769,69 KB)

6.
OBLIKOVANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK
Lea Majcenovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Za dolgotrajni obstoj podjetja na tržišču je pogoj njegova uspešnost. Uspešnost podjetja pa je pogojena s kakovostjo njegovih proizvodov in storitev, ki jih podjetje ponuja na tržišču. Odlična kakovost njegovih outputov je zagotovljena le s stalnim razvojem in sledenjem trendom. Podjetje za močnejšo povezavo in poistovetenje potrošnika z izdelkom uporablja orodje, ki se imenuje blagovna znamka. Tako se tudi trgovska podjetja poslužujejo tega orodja za dodajanje čustvene komponente lastnim izdelkom. Današnji trend v prehrambni industriji se nagiba k uporabi ekološko pridelanih izdelkov. Vedno več potrošnikov se pri nakupih odloča za zdravo in naravno prehrano. Namen diplomskega seminarja je predstavitev procesa oblikovanja trgovske blagovne znamke. Uspešnost procesa oblikovanja trgovske blagovne znamke Mercator Bio smo preverili s pomočjo ankete, ki je slonela na raziskavi zaznave trgovske blagovne znamke pri potrošnikih.
Ključne besede: Blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, oblikovanje trgovske blagovne znamke, marketinški splet, trgovska blagovna znamka Mercator Bio
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 1130; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIŽE NA PRIMERU PODJETJA MERCATOR D.D.
Nuša Podgoršek, 2013, diplomsko delo

Opis: Podjetja lahko rastejo na zelo različne načine, vendar v podjetju lahko nastane rast na pasiven ali aktiven način. Možno je tudi da določena podjetja sploh ne rastejo. Rast podjetja pa predstavlja tudi ključen pomen, ki prispeva tudi k razvoju gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest in dvigu nivoja družbenega blagostanja. V diplomskem seminarju smo poskušali pokazati, da podjetje lahko raste s pomočjo franšiznega sistema. Franšizing predstavlja metodo, kjer na osnovi franšizne pogodbe sodelujeta franšizij in franšizor, pri čemer franšizij posluje po že uveljavljenem poslovnem konceptu franšizorja. Podjetje Mercator d.d. je pričelo s franšiznim sistemom leta 1991, ko so začeli z vsakim letom odpirati več franšiznih poslovalnic in tako imajo danes odprtih že kar 224 enot v Sloveniji, prav tako pa imajo svoje franšizne enote tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Razlog podjetja v sklepanju franšiznih pogodb je v ohranjanju in večanju tržnega deleža, prav tako pa je cilj Mercatorja s pomočjo franšiznega sistema pokriti čim več krajev, kjer še nimajo svojih lastnih ali franšiznih prodajaln. Znotraj franšiznega sistema Mercator dajejo precejšen poudarek na zagotavljanju primernega kandidata za franšizno enoto, ker s tem želijo zagotoviti uspešno poslovanje prodajalne. Pred samim poslovanjem prodajalne oba partnerja poskrbita za izgled prodajalne po pogojih franšizorja, prav tako pa mora franšizij izpolnjevati vse obveznosti, ki jih določa pogodba in sicer v času odpiranja poslovalnice kakor tudi v času poslovanja. Med razloge, zakaj se odločiti za franšizno prodajalno podjetja Mercator, sodi nedvomno uveljavljena blagovna znamka, dobri transparenti pogoji za sam vstop in obstoj v franšiznem sistemu, konkurenčna prednost v obliki kartice Mercator Pika, večja konkurenčnost na v okviru politike cen, razna izobraževanja za zaposlene, vključevanje v prodajne akcije in tudi ugodni sistem nabave blaga,… Na podlagi številnih prednosti, ki jih prinaša franšizni sistem podjetja Mercator, kupcu zagotavlja uspešnost poslovanja franšizne prodajalne.
Ključne besede: franšizing, franšizij, franšizor, Mercator.
Objavljeno: 12.11.2013; Ogledov: 1822; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (759,52 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK TRGOVSKIH VERIG MERCATOR, TUŠ, SPAR, HOFER, MERKUR IN BAUHAUS
Boško Miličković, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsakdo pozna izdelke priznanih blagovnih znamk, pa tudi trgovske blagovne znamke večjih trgovcev. Zaradi vedno večjega števila trgovskih blagovnih znamk, smo poskušali primerjati tiste, ki jih najdemo v prodajnih programih izbranih trgovskih verig, ki poslujejo v Sloveniji. Zato smo v diplomskem delu opisali, kaj je blagovna znamka in trgovska blagovna znamka. Predstavili smo izbrane večje trgovce v Sloveniji ter njihove trgovske blagovne znamke. Osredotočili smo se na trgovske verige Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur in Bauhaus. Predstavili smo razvoj trgovske blagovne znamke in predstavili potrošniško percepcijo trgovskih blagovnih znamk. Primerjali smo kategorije prodajnih programov s pokritostjo trgovskih blagovnih znamk, ter jih razvrstili v cenovne razrede. Trgovske blagovne znamke predstavljajo močno konkurenco blagovnim znamkam proizvajalcev in povečujejo pogajalsko moč trgovcev. Potrošniki po svetu se vedno več odločajo za nakup izdelkov trgovskih blagovnih znamk, zaradi tega morajo biti izdelki blagovnih znamk proizvajalcev vedno boljši in inovativnejši.
Ključne besede: blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur, Bauhaus, proizvajalci, trgovske verige v Sloveniji, primerjava trgovskih blagovnih znamk, potrošnik
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 4799; Prenosov: 813
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

9.
RAZISKAVE ZADOVOLJSTVA ODJEMALCEV Z NOVIM TRGOVSKIM CENTROM MERCATOR V MARIBORU NA TABORU
Jan Rihtarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podjetje ne more biti uspešno v današnjem času, če njegovi odjemalci niso zadovoljni, saj so postali tako izbirčni in zahtevni s svojimi željami in potrebami, da jim podjetja komajda dohajajo s svojo ponudbo. Trgi so postali tako nasičeni s konkurenco, da je spremljanje želja odjemalcev edini način, da lahko podjetje na trgu obstoji. Izdelki in storitve se po navadi med podjetji bistveno ne razlikujejo, zato je potrebno ponuditi odjemalcem nekaj drugega, nekaj edinstvenega, to so tako imenovane dodatne storitve, ki prepričajo odjemalca, da pride nakupovat k vam in ne k vašem konkurentu. Podjetja se morajo začeti zavedati, da so nakupno odvisna od svojih odjemalcev in da če se ne bodo prilagajala njihovim potrebam in željam ne bodo obstala na trgu. Samo če podjetje pozna želje in potrebe svojih odjemalcev, lahko prepozna tudi svoje prednosti in slabosti in tako izboljša svoje poslovanje in obdrži odjemalce. Prav tako pa na ta način pridobi nove, saj poveča njihovo zadovoljstvo. Podjetje se mora zavedati, da na zadovoljstvo odjemalcev ne vpliva le cena in ponudba izdelkov, ampak nanj vpliva večja skupina dejavnikov. Zato je pomembno, da se podjetje teh dejavnikov zaveda in da jih upošteva pri grajenju pristopa do odjemalcev. Le tako si bodo zagotovili zadostno mero njihovega zadovoljstva, posledično pa bodo odjemalci ostali zvesti ponudniku. Z diplomsko nalogo sem želel ugotoviti, kako so odjemalci zadovoljni z Trgovskim centom Mercator na Taboru, saj je zelo nova prodajalna. Z raziskavo sem ugotovil, da so odjemalci na splošno zadovoljni s prodajalno Mercator na Taboru.
Ključne besede: Ključne besede:odjemalec, zadovoljstvo odjemalcev, merjenje zadovoljstva odjemalcev, anketa o zadovoljstvu odjemalcev, podjetje Mercator.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1490; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (665,69 KB)

10.
ANALIZA UGLEDA PODJETJA MERCATOR
Aljoša Cizl, 2012, diplomsko delo

Opis: V samem začetku diplomskega seminarja sem opredelil pojme, kot so identiteta, podoba in podrobneje raziskal ugled in njegove glavne značilnosti, postopke kako se ugled lahko gradi oziroma oblikuje, ter načine kako lahko podjetja z rednim merjenjem raziščejo šibke in močne kritične elemente ugleda. V nadaljevanju sem predstavil ravni ugleda najuglednejših slovenskih podjetij v letu 2012. Nato je sledila raziskava, kjer sem analiziral ugled podjetja Mercator. Organizacijo sem najprej na kratko predstavil in pojasnil metode zbiranja in vrednotenja podatkov. Izdelal sem vprašalnik, ki sem ga razdelil med uporabnike podjetja Mercator in z njihovo pomočjo zbral želene podatke, ki sem jih v naslednjih poglavjih s pomočjo tabel in grafov, grafično prikazal. V zaključku diplomskega dela pa sem napisal svoje ugotovitve, pri katerih sem spoznal, da so odnos zaposlenih, opremljenost prostorov in kakovost izdelkov in/ali storitev najpomembnejši dejavniki ugleda, kar prikazujejo tudi stopnje strinjanja s trditvami. Podjetje Mercator pa je po mnenju anketirancev najuglednejše slovensko podjetje.
Ključne besede: ugled, dejavnik ugleda, podoba, identiteta, analiza organizacije, Mercator d.d.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 2194; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici