| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmoze
Urška Ostroško, 2018, diplomsko delo

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 977; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV VPLIVA ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NA IZLOČANJE VODNEGA KAMNA
Tadeja Volaušek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv elektromagnetnega polja na izločanje vodnega kamna. Namen dela je bil eksperimentalno dokazati, da se v primeru obdelane vode na grelcu bojlerja nabere manj vodnega kamna kot pri neobdelani vodi. Izvedli smo tri različne eksperimente z uporabo generatorja magnetnega polja Multi PLUS, ki omogoča dve možnosti obratovanja. Prva bi naj povzročila raztapljanje vodnega kamna, ki je v sistemu že prisoten, druga možnost pa preprečila odlaganje in kopičenje trdih oblog na kontaktne površine. Eksperimente smo izvajali na dveh linijah, da smo lahko primerjali razliko med obdelano in neobdelano linijo. Prvi eksperiment je bil namenjen opazovanju raztapljanja vodnega kamna, druga dva pa vzdrževanju površin cevi in grelca pri višjih in nižjih frekvencah. Na osnovi rezultatov lahko v vseh treh eksperimentih potrdimo pozitivno delovanje elektromagnetne naprave.
Ključne besede: elektromagnetna obdelava vode, vodni kamen, karbonatno ravnotežje, kalcijev karbonat, mehčanje vode
Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 1690; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
IZBOLJŠANJE PRIPRAVE TEHNOLOŠKE VODE ZA PODJETJE JUB
Maša Iršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil poiskati nove možnosti za pripravo tehnološke vode v podjetju JUB. Obstoječi postopek priprave vode obsega kemijsko mehčanje in dezinfekcijo z UV- žarnico. Pri delu smo se osredotočili na znižanje dodatka sredstva za mehčanje vode ter uporabo ionske izmenjave in reverzne osmoze. Preučevali smo učinkovitost dveh ionskih smol, ki bi bili primerni predvsem za znižanje trdote vode (Lewatit TP 207 in Lewatit S 1468), ter membrano iz polietersulfona. V nadaljevanju smo z mehčano vodo pripravili izbrane izdelke podjetja in jih ocenili glede na učinkovitost dispergiranja polnil v vodnih raztopinah. Ocenili smo stroške alternativnih postopkov priprave vode. Ugotovili smo, da bi bila za pripravo tehnološke vode glede na rezultate najbolj primerna kombinacija kemičnega mehčanja z znižanim dodatkom sredstva za mehčanje vode in ionske izmenjave.
Ključne besede: Mehčanje vode, trdota vode, ionska izmenjava, reverzna osmoza, dezinfekcija z UV- žarki.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2013; Ogledov: 2914; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE
Uroš Ačko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov — je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc.
Ključne besede: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 3148; Prenosov: 614  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

5.
UČINKOVITOST VODNIH FILTROV
Aleš Žekš, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo želeli preučiti učinkovitost delovanja dveh filtrnih sistemov: BRITA, ki mehča vodo z ionskim izmenjavalcem, in Oasis, ki je kompleksnejši sistem filtrnih kartuš, sestavljenih iz aktivnega oglja in keramike. Učinkovitost delovanja filtrnih sistemov smo ugotavljali s kemijsko in mikrobiološko analizo vode iz pipe in prefiltrirane vode. Merili smo fizikalno-kemijske parametre, ki bi se naj po proizvajalčevih navodilih spreminjali. Pri prvem sistemu smo kot referenčno količino dnevno zaužite prefiltrirane vode izbrali 8 L vode, kolikor je povprečno potrebno za štiričlansko družino za pitje, v drugem sistemu, ki je večji in primeren za večji odvzem vode, pa smo prefiltrirali 20 L vode. Po filtraciji smo odvzeli 1L vzorca in opravili vse analize. Ugotovili smo, da je filtrni sistem BRITA manj učinkovit, saj se že po filtraciji 30 L vode slabše odstranijo kalcijevi in hidrogenkarbonatni ioni, medtem ko se koncentracija magnezijevih ionov po 30 L skoraj več ne zniža. Vsebnost organskih snovi po filtraciji se minimalno zniža. S filtrnim sistemom Oasis se iz vode odstranijo organske snovi in klor, medtem ko se nitratov zadrži le malo. Po filtraciji 300 L v sistemu Oasis je bila filtrirana voda mikrobiološko oporečna in je vsebovala rahlo povišano koncentracijo nitritnih ionov. Takrat je treba sistem temeljito očistiti.
Ključne besede: pitna voda, filtrni sistem, mehčanje vode, nitrati
Objavljeno v DKUM: 02.11.2010; Ogledov: 2747; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici