| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstniška mediacija v slovenskih srednjih šolah
Mateja Vogrinčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo izpostavlja tematiko vrstniške mediacije kot enega izmed alternativnih načinov za razreševanje nastalih konfliktov. Glavni namen naše empirične raziskave je bil osvetliti področje slovenskih srednješolskih programov z vidika discipline in konfliktov ter ugotoviti, koliko srednjih šol pri reševanju konfliktov uporablja koncept vrstniške mediacije. Pri tem so nas zanimale razlike glede na regijo in izobraževalni program, ki ga izvaja posamezna srednja šola. V prvi fazi raziskovanja smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu šolskih svetovalnih delavcev vseh srednjih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 delovale v Sloveniji. Na anketni vprašalnik se je skupno odzvalo 71 šolskih svetovalnih delavcev. V drugi fazi raziskovanja smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo želeli preveriti veljavnost z anketnim vprašalnikom pridobljenih podatkov in pridobiti poglobljen vpogled v vrstniško mediacijo v slovenskem prostoru. Izvedli smo polstrukturiran intervju z enim izmed slovenskih mediatorjev, z Janijem Prgićem. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da vsi šolski svetovalni delavci medosebne odnose med dijaki/dijakinjami na njihovi šoli ocenjujejo kot pozitivne in zelo pozitivne. Velik odstotek srednjih šol v urejanje konfliktov in disciplinskih vprašanj aktivno vključuje tudi dijake/dijakinje, vendar pa je koncept vrstniške mediacije kot eden izmed alternativnih metod reševanja konfliktov vseeno slabo uveljavljen v slovenskih srednjih šolah, pri tem pa ni bistvenih razlik glede na regijo ali tip izobraževalnega programa. Številni avtorji v svojih delih navajajo prednosti vrstniške mediacije, o tem pa poročajo tudi anketiranci s srednjih šol, ki že izvajajo vrstniško mediacijo. Ostali anketirani navajajo potrebo po uvedbi določenih pogojev, da bi lahko ta koncept vpeljali tudi na njihovih šolah. Odgovori, zbrani s pomočjo intervjuja, so potrdili našo domnevo, da je vrstniška mediacija in mediacija nasploh metoda, ki posameznika opremi z znanji in veščinami, ki so nujno potrebne ter zaželene za življenje in delovanje v družbi.
Ključne besede: Medvrstniški odnosi, konflikt, šolska mediacija, vrstniška mediacija
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 725; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Ključne besede: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 814; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli
Ida Haramija, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli je raziskati odnos vrstnikov do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost otrok priseljencev v novem okolju, pri čemer smo se omejili na sprejetost otrok priseljencev, ki imajo status po 15. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). To so otroci priseljenci, ki niso rojeni v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, po priselitvi v Slovenijo pa so vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem manj kot dve šolski leti in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je, kako se učenci priseljenci počutijo sprejete in kako jih sprejemajo njihovi vrstniki v šoli in izven nje. Tudi Slovenija se je v letu 2015 soočila z begunsko krizo in, tako kot mnoge druge evropske države, s povečanim priseljevanjem, zato je tema magistrskega dela še posebej aktualna kot pomoč pedagoškim delavcem pri sprejemanju otrok priseljencev v slovensko osnovnošolsko izobraževanje.
Ključne besede: otroci priseljenci, vrstniki otrok priseljencev, socialna sprejetost, šolanje otrok priseljencev, medkulturni medvrstniški odnosi
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 2305; Prenosov: 648
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

4.
Povezanost med mladostnikovimi odnosi s starši in vrstniki ter uživanjem zdravju škodljivih substanc
Zlatka Cugmas, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Problem raziskave je bil preučiti zveze med mladostnikovimi zaznavami odnosov z mamo, očetom in vrstnikom, nadzora s strani mame in očeta, vpliva, ki ga imajo nanj starši in vrstnik, in pogostostjo uživanja zdravju škodljivih substanc v življenju in zadnjem mesecu. V raziskavi je sodelovalo 151 študentov (43,7 %) in študentk (56,3 %), starih od 18 do 22 let. Rezultati so pokazali, da je pogostost uživanja zdravju škodljivih substanc statistično negativno povezana z mladostnikovo odprto komunikacijo ter zaupanjem v odnosu s starši in vrstnikom, stopnjo zaznanega nadzora s strani staršev ter zaznanim vplivom mame. Zveze med pogostostjo uživanja zdravju škodljivih substanc in zaznavo odtujenosti od staršev in vrstnika ter vpliva vrstnika pa so pozitivne.
Ključne besede: navezanost, odnosi v družini, medvrstniški odnosi, uporaba drog, mladostniki
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 536; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici