1. Pospeševanje prodaje v proizvodnem podjetjuŽan Grošelj, 2020, diplomsko delo Opis: Ob poplavi informacij, razvoju novih izdelkov in tehnologij, ki smo jim priča na vsakodnevni ravni, samo oglaševanje podjetij in njihovih izdelkov oziroma storitev žal ne zadošča več. Uspešna podjetja poleg odlične kakovosti izdelkov, konkurenčnih cen, hitrih dobavnih rokov in klasičnega oglaševanja ponujajo še nekaj več, da obdržijo obstoječe, pridobijo nove kupce in da se še naprej razvijajo. Razvoj uspešnih podjetij temelji poleg vsega naštetega tudi na pospeševanju prodaje, ki je osrednja tematika diplomskega dela. V delu smo se osredotočali na pospeševanju prodaje v proizvodnem podjetju na medorganizacijskem trgu, ki smo jo preučili na primeru podjetja VistlerPlast, ki proizvaja izdelke in polizdelke iz plastičnih mas v Osrednjeslovenski regiji. Problem, ki ga zaznavamo, vidimo v občutno manjši prodaji malih proizvodnih podjetij od pričakovane. Zato smo si zadali cilj, da poiščemo odgovor na vprašanje, na kakšen način lahko proizvodno podjetje na medorganizacijskem trgu poveča in pospeši prodajo svojih izdelkov. Ugotovili smo, da so glavni dejavniki, ki vplivajo na izbor dobavitelja zanesljivost, sodobna proizvodna linija in sodelovanje pri razvoju novih izdelkov s strani dobavitelja. Opredelili smo položaj podjetja VistlerPlast glede na konkurenco v Osrednjeslovenski regiji, s primerjanjem parametrov, ki imajo največji vpliv na izbiro določenega dobavitelja. Parametri so pokazali, da ima podjetje veliko konkurenčnih prednosti in le tri slabosti, ki so slabo oziroma nezadostno marketinško pojavljanje, ter nabavna in prodajna moč. Skozi teoretični in empirični del smo tako pridobivali odgovore na naša zastavljena vprašanja, na koncu pa smo v zaključni fazi diplomskega dela podali rešitve, kako s pomočjo pospeševanja prodaje podjetje izboljša svoje poslovne rezultate. Ključne besede: pospeševanje prodaje, medorganizacijski trgi, marketing, nabavno poslovanje. Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1704; Prenosov: 198 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Vplivi izbranih marketinških virov na uspešnost podjetja na medorganizacijskih trgihGregor Jagodič, 2018, doktorska disertacija Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo na osnovi pregleda literature in izkušenj iz prakse pristopili k izvedbi raziskave, kjer smo preverjali, kako izbrani marketinški viri v podjetjih, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, vplivajo na uspešnost podjetja. Gre za raziskavo, ki glede na pregled literature še ni bila izvedena.
Najprej smo opredelili marketing, marketinške koncepte ter marketinške vire, pri čemer smo se usmerili predvsem na medorganizacijske trge. V nadaljevanju smo v poglavju strategije medorganizacijskega marketinga opredelili procese strateškega načrtovanja marketinških aktivnosti, značilnosti odjemalcev na medorganizacijskih trgih in kakšne so specifičnosti marketinških strategij na medorganizacijskih trgih. V poglavju o IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) podpori izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih smo opredelili IKT in njen pomen za delovanje podjetij, povezanost IKT in marketinškega informacijskega sistema ter kakšno podporo lahko IKT nudi podjetjem za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih. V naslednjem poglavju smo opredelili kakovost storitev na medorganizacijskih trgih, načine zaznavanja kakovosti pri odjemalcih ter pristope k upravljanju in zagotavljanju kakovostne izvedbe storitev. Sledila je opredelitev tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih, kjer smo v vsebini poglavja pojasnili dejavnike, ki vplivajo na tržno naravnanost in opredelili tudi učinke tržne naravnanosti podjetij, ter pojasnili vlogo in pomen tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih. Nato smo v poglavju Uspešnost podjetja predstavili še zadnji v disertacijsko raziskavo vključen koncept in podali opredelitev vrst uspešnosti, pomen merjenja uspešnosti, pristope k merjenju uspešnosti in najpogosteje uporabljene kazalnike za merjenje uspešnosti.
Po opredelitvi vseh v raziskavo vključenih konceptov smo zastavili konceptualni model. V tem delu vsebine smo sestavili model in opredelili medsebojne povezave med posameznimi koncepti. Skladno s tem smo oblikovali in zapisali tudi raziskovalne hipoteze. Za preveritev modela smo določili kontrolne spremenljivke (velikost podjetja glede na število zaposlenih, delež prometa opravljenega na medorganizacijskem trgu in starost podjetja).
V empiričnem delu najprej opisujemo uporabljeno metodologijo (potek raziskave in uporabljene metode), način in pristop zbiranja podatkov, čemur sledi predstavitev značilnosti vzorca (skupaj in za vsako vključeno državo posebej – Slovenija, Avstrija in Srbija). V nadaljevanju podajamo opisno statistiko merjenih spremenljivk, preverjanje veljavnosti in zanesljivosti zastavljenega modela ter predstavitev končne verzije merskega modela. Sledi še preverjanje strukturnega modela z modeliranjem strukturnih enačb, ter preverjanje zastavljenih hipotez.
Z raziskavo smo ugotovili naslednje: a) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih so medsebojno povezane; b) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in tržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge sta medsebojno povezani; c) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; d) IKT podpora izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezana; e) mržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; f) IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih vpliva na uspešnost podjetja in g) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih vplivajo na uspešnost podjetja. Hipotezo v zvezi z vplivom tržne naravnanost podjetja na uspešnost podjetja smo le delno potrdili, medtem ko smo hipotezo o vplivu kakovosti storitev na medorganizacijskih trgih na uspešnost podjetja zavrnili. Ključne besede: marketing, medorganizacijski trg, IKT, uspešnost podjetja, strukturno modeliranje (SEM) Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 2357; Prenosov: 385 Celotno besedilo (2,87 MB) |
3. MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV IN PROGRAM IZBOLJŠEVANJA STORITEV ZA PODPORO KUPCEV V MEDNARODNEM NAFTNEM PODJETJUDomen Ranca, 2016, magistrsko delo Opis: Poslovno okolje se vse hitreje spreminja. Hiter tehnološki napredek in spremenjena struktura trgov ter naraščajoča konkurenca terja od podjetij nenehno prilagajanje. Podjetja morajo povečevati učinkovitost, zniževati stroške in iskati nove priložnosti na domačih ter tujih trgih. Internacionalizacija poslovanja postaja nujna za preživetje tudi za večino malih in srednjih podjetij ter vpliva na prodajno in nabavno področje poslovanja. Internacionalizacija je le stanje na poti h globalizaciji. Majhno število podjetij postane globalnih in imajo svoje delovanje razširjeno po vsem svetu. Za dosego te stopnje so morala podjetja izbrati ustrezen organizacijski model ter uspešno upravljati s svojimi podružnicami v tujini.
Centrale multinacionalnih družb pogosto želijo zadržati visoko raven nadzora odločanja o mednarodnih poslih družbe, zato pogosto prihaja do oteženega poslovanja podružnic v tujini – lokalnih enot. Pogosto odobritve, za katere morajo zaprositi hčerinske družbe, trajajo tako dolgo, da je priložnost na trgu že minila. Tudi pri raziskavah zadovoljstva je opazno sklepanje matičnega podjetja, da je »drugje enako kot doma«.
Po letu 2008 se je veliko mednarodnih podjetij odločilo za preverjanje zadovoljstva svojih odjemalcev, kar je postala običajna praksa multinacionalnih družb tako na medorganizacijskem kot tudi na porabniškem trgu. Podjetja želijo ohraniti čim več zvestih kupcev, saj so stroški pridobivanja novih kupcev praviloma nekajkrat višji od servisiranja obstoječih. Predpogoj za zvestobo kupca v tržnih pogojih je zadovoljstvo in ustrezna raven izdelkov oziroma storitev, ki mu je ponujena. Samo zadovoljstvo še ni dovolj, kupec namreč lahko zamenja dobavitelja, tudi če je zadovoljen, a je naletel na boljšo ponudbo.
V magistrskem delu smo osvetlili osnovne pojme, povezane s področjem raziskav zadovoljstva na področju trženja naftnih derivatov v multinacionalni družbi. Najprej smo si ogledali procese in akterje globalizacije, vzroke za internacionalizacijo podjetij, procese internacionalizacije ter najustreznejše organizacijske modele za izvajanje operacij v tujini. Proučili smo značilnosti medorganizacijskih trgov in trženja na teh trgih. Pregledali smo konkurenčnost lokalnega okolja naftnih derivatov, identificirali mednarodne naftne družbe, prisotne na lokalnem trgu, opisali značilnosti kartičnega poslovanja ter analizirali programe zvestobe družb, od katerih sta v Sloveniji na voljo le dva. Podrobneje smo se posvetili konceptu zadovoljstva in opisali merjenje zadovoljstva. Našli smo veliko različnih definicij tega pojava, kar kaže na negotovost avtorjev do postavljanja definicij zadovoljstva.
Dotaknili smo se najpomembnejših teorij zadovoljstva, modela upravljanja z odjemalci in programov za izboljšanje zadovoljstva kupcev. Pregled različnih teorij in modelov zadovoljstva je pokazal nizko raven strokovnega soglasja, saj so očitno mnenja avtorjev precej nejasna in neopredeljena kljub enotnemu priznavanju določenih konceptov. Zadovoljstvo je psihično stanje v občutkih kupca in je rezultat razmerja med kupcem in izdelkom oziroma storitvijo. Zadovoljstvo vključuje enega izmed treh psiholoških dejavnikov oziroma njihove kombinacije: misli, čustva in vedenje.
V empiričnem delu smo proučili obstoječe izvajanje raziskav zadovoljstva kartičnih kupcev lokalnega naftnega podjetja na medorganizacijskem trgu kot člana mednarodne naftne družbe. Ugotovili smo neustreznost predpisane metodologije matičnega podjetja in prikazali razlike v potrebah lokalnih kartičnih kupcev v naftni branži v različnih državah.
Lokalne izboljšave postopkov so prispevale k boljšim rezultatom – tako pri številu odgovorov anketirancev kot tudi skupni višji stopnji zadovoljstva anketirancev, kar kaže na potrebo po lokaliziranju delovanja in mišljenja. Ugotovili smo, da mednarodna naftna družba ne more enovito oblikovati svojih programov izboljševanja zadovoljstva porabnikov na ravni regije, če imajo porabniki različne potrebe. Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, zadovoljstvo, teorije zadovoljstva, medorganizacijski trg (B2B), raziskava zadovoljstva, multinacionalke, mednarodna naftna družba Objavljeno v DKUM: 15.12.2016; Ogledov: 1500; Prenosov: 75 Celotno besedilo (2,21 MB) |
4. IDENTIFICIRANJE DIMENZIJ KAKOVOSTI V PROIZVODNIH PODJETJIH, KI VPLIVAJO NA ZADOVOLJSTVO MEDORGANIZACIJSKIH KUPCEV IZDELKOVGregor Jazbec, 2016, magistrsko delo Opis: Zadovoljen medorganizacijski kupec bo nakup ponavadi ponovil. Splošno znano je, da na zadovoljstvo kupca izdelka vpliva tudi kakovost. V magistrskem delu nas posebej zanima, kateri dejavniki kakovosti vplivajo na zadovoljstvo medorganizacijskih kupcev in kakšne so povezave med dejavniki in zadovoljstvom.
Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu na začetku s pomočjo različnih avtorjev opredelimo kakovost in obravnavamo vidnejše strokovnjake na področju kakovosti. Nato obravnavamo subjektivne in objektivne dejavnike kakovosti, nekatere sisteme za kontrolo kakovosti in modele za zagotavljanje kakovosti. Sledijo opredelitve zadovoljstva in opis nekaterih metod za merjenje le-tega. V nadaljevanju opisujemo še dejavnike, ki poleg kakovosti vplivajo na zadovoljstvo kupcev. V tem sklopu je opisan še koncept zaznane vrednosti.
V empiričnem delu najprej opredelimo raziskovalni problem, opišemo postopek sestave preliminarnega in končnega anketnega vprašalnika, izberemo vzorec ter metode zbiranja in obdelave podatkov. Raziskava je bila opravljena na vzorcu majhnih, srednjih in velikih podjetjih iz Slovenije in Avstrije, pri čemer je raziskava pokazala razlike v dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo medorganizacijskih kupcev iz posameznih držav. Raziskava je pokazala tudi, da so objektivni dejavniki kakovosti povezani z zadovoljstvom, vendar je najbolj povezan ugled izdelka. Ključne besede: zadovoljstvo kupca, zaznana vrednost, kakovost, dimenzije kakovosti, cena, ugled, proizvodna podjetja, medorganizacijski trgi, trg gospodinjstev in posameznikov, Slovenija, Avstrija. Objavljeno v DKUM: 02.08.2016; Ogledov: 1410; Prenosov: 179 Celotno besedilo (2,20 MB) |
5. Oblikovanje modela marketinškega komuniciranja na medorganizacijskem trguSimona Baškovič, 2016, magistrsko delo Opis: Svetovno gospodarstvo je v zadnjem času doživelo velike spremembe. Globalizacija je prinesla spremembe svetovnih razsežnosti; odprtost trgov je postavila pred izziv vsa nacionalna gospodarstva, države, organizacije in ne nazadnje posameznika. Hiter tehnološki napredek, odprtost trgov nam omogoča osvajanje novih trgov, zniževanje stroškov, izkoriščanje tehnološke in organizacijske prednosti ter v veliki meri zmanjševati poslovna tveganja. Veliko podjetji zaradi razmer na trgu izgubljajo svoje tradicionalne trge, za kar lahko iščemo vzroke v prepočasnem odzivanju na zahteve trga in v nesposobnosti prilagajanju spremembam na trgu. Ena izmed konkurenčnih prednosti podjetji, temelji na poznavanju marketinških strategij in mehkih dejavnikov, ki ločujejo uspešna podjetja od neuspešnih.
V uvodnem delu naloge sem iz preučevane literature opredelila teoretična izhodišča. Medorganizacijsko poslovanje in s tem medorganizacijski trg ima naslednje posebnosti: po obsegu je večji od potrošniškega trga; odjemalcev je manj, vendar so ti večji; tesen odnos med odjemalcem in dobaviteljem, profesionalen nakup. Medorganizacijski marketing podarja posebno skrb odnosom med dobaviteljem, podjetjem in kupcem. Proces vodenja pa zajema načrtovanje, izvajanje in merjenje uspešnosti. Vsi procesi so usmerjeni v navezovanje odnosov s kupci, zato je marketinški splet (4P) jedro marketinškega sistema organizacije.
Predmet mojega raziskovanja so mala podjetja na medorganizacijskem trgu, ki se v tem turbulentnem poslovnem okolju srečujejo z vedno novimi izzivi in nalogami. Pričakovanja kupcev so vsa večja, zato klasični pristopi organiziranja marketinga in podjetja kot celote, ne zagotavljajo več konkurenčne prednosti. Od filozofije trženja, ki temelji na 4P, se sedaj čedalje bolj usmerja pozornost na vse udeležence, ki so na kakšen koli način udeleženi v procesu zadovoljevanja kupca.
Mala podjetja na medorganizacijskem trgu imajo svoje značilnosti in niso samo pomanjšana verzija velikih. Predstavljajo kar dobršen procent na medorganizacijskem trgu in postajajo čedalje bolj pomembna, saj so pomemben vzvod gospodarske rasti in razvoja. Vplivajo tako na blaginjo kot na kakovost življenja, saj zagotavljajo številna delovna mesta. Mala podjetja v veliki večini nimajo organizirane službe za marketing, kaj šele za marketinško komuniciranje. V veliki večini se s tem ukvarja direktor oz. lastnik podjetja, ki ima določene omejitve v razpoložljivih sredstvih, znanju ter izkušnjah. Poleg dobrega izdelka in privlačne cene mora imeti danes podjetje, ki želi učinkovito komunicirati z okoljem, natančen načrt marketinškega komuniciranja, ki je usklajen s strateškim načrtom podjetja. Prav tako se majhnost kaže tudi v nepoznavanju instrumentov marketinškega komunikacijskega spleta.
Raziskava je pokazala, da se podjetja največ poslužujejo osebne prodaje, sledi direktni marketing in oglaševanje v strokovnih revijah, kjer v veliki meri članki niso plačljivi. Najmanj uporabljiv instrument je odnosi z javnostmi. Vsa podjetja se posvečajo prodaji ključnim kupcem in v zadnjem delu prodajnega procesa tudi tehnični prodaji. Ugotavljamo tudi, da je internet tisti instrument oglaševanja, katerega se v veliki meri zavedajo vsa intervjuvana podjetja in je tisti medij, ki prednjači pri uporabi na medorganizacijskem trgu. Ključne besede: meorganizacijsko poslovanje, medorganizacijski marketing, marketinški splet, medorganizacijsko marketinško komuniciranje, mala podjetja, marketinško komuniciranje v malih podjetjih. Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1276; Prenosov: 181 Celotno besedilo (1,69 MB) |
6. MEDORGANIZACIJSKO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE NA PODROČJU SEJEMSKIH AKTIVNOSTI V PODJETJU TENZOR D.O.O.Taja Bezjak, 2013, magistrsko delo Opis: Komuniciranje med organizacijami predstavlja pomemben del marketinga podjetja. Podjetje se mora zavedati nekaterih posebnosti medorganizacijskega marketinga, da bi lahko bilo pri tem še uspešnejše. Kadar podjetje poskuša osvojiti tudi tuje trge, predstavlja sejem kot instrument marketinškega komuniciranja pomembno vlogo. Podjetja imajo različne razloge, zakaj se odločijo za nastop na sejmu, vsekakor je ta eden izmed njih. Učinkovitost nastopa na sejmu se začne že s pripravami in je odvisna od kakovosti sejemskih aktivnosti tako pred sejmom kot med njim in po njem.
V magistrski nalogi smo opredelili značilnosti in posebnosti medorganizacijskega komuniciranja ter njegovih instrumentov. Podali smo tudi ključne razlike med komuniciranjem na medorganizacijskih in potrošniških trgih. Prav tako smo opredelili teoretična izhodišča sejma kot instrumenta marketinškega komuniciranja na medorganizacijskem trgu.
Analizirali smo sejemske aktivnosti v podjetju Tenzor d.o.o. ter sejemski nastop podjetja na sejmu EuroCIS 2013. Na podlagi analize in ugotovljenih pomanjkljivosti sejemskih aktivnosti v podjetju smo podali nekatere izboljšave na področju sejemskih aktivnosti pred sejmom, med njim in po njem. Predlogi izboljšav bi po našem mnenju pripomogli k učinkovitejšemu nastopu podjetja na sejmih. Ključne besede: medorganizacijski trgi, medorganizacijsko komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, pospeševanje prodaje, sejem, sejemske aktivnosti Objavljeno v DKUM: 15.01.2014; Ogledov: 2119; Prenosov: 226 Celotno besedilo (846,17 KB) |
7. NAKUPNO VEDENJE PROIZVODNIH PODJETIJ NA MEDORGANIZACIJSKIH TRGIHDragica Koštomaj, 2012, magistrsko delo Opis: Z naraščanjem konkurence so kupci postali zahtevnejši in bolj seznanjeni z izbiro na trgu, zato narašča pomen razumevanja ključnih dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje in razvoj tesnih odnosov med ponudniki in odjemalci. Medorganizacijsko nakupno vedenje proizvodnih podjetij na medorganizacijskih trgih je dinamično in zapleteno, pod vplivom različnih dejavnikov, poteka v več fazah, vključuje več posameznikov, ki imajo različne prioritete in cilje in se precej razlikuje od nakupnega vedenja potrošniških trgov.
Razumevanje kupca in nakupnega vedenja organizacij namreč predstavlja prvi pogoj za razumevanje in management medorganizacijskega trženja. Medorganizacijski trg sestavljajo vse organizacije, ki kupujejo blago in storitve z namenom, porabe ali uporabe pri izdelavi drugih izdelkov ali storitev, ki jih nato prodajo, dajo v najem ali dobavijo. Na nakupno vedenje vplivajo različni dejavniki zato podjetja morajo poznati te dejavnike, da znajo svoj ponudbeni splet pravilno prilagajati željam in potrebam svojih odjemalcev.
Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu magistrske naloge obravnavamo nakupno vedenje proizvodnih podjetij na medoragnizacijskih trgih. Predstavljen je pomen razumevanja in poznavanja ključnih dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje podjetij na medorganizacijskih trgih. Predstavljene so značilnosti in posebnosti medorganizacijskih trgov, ki jih morajo podjetja razumeti in poznati pri oblikovanju trženjskih strategij. Organizacijsko nakupno vedenje je dinamičen proces, ki zahteva veliko informacij in obsega več stopenj oziroma faz in nakupnih oblik, na nabavni proces in nakupno vedenje pa vpliva več dejavnikov. Prikazana je vloga nabavnega oddelka v nabavnem procesu in vloga nakupnega središča pri nakupnih odločitvah. Za medorganizacijske trge je značilna velika soodvisnost in vzajemnost odnosov katere posledica je tesno sodelovanje, zato je zelo pomembno, da nakupno vedenje analiziramo kot interaktivni proces.
V drugem, praktičnem delu magistrske naloge smo spoznanja iz teoretičnega dela uporabili za empirično raziskavo o nakupnem vedenju proizvodnih podjetij v Sloveniji na medorganizacijskih trgih. Raziskava je osredotočena na raziskovanje in analiziranje ključnih dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje, kdo sodeluje v nakupnem procesu, kakšne so nakupne odločitve, kako se odločajo v podjetju in kakšni so odnosi med dobavitelji in kupci.
V sklepnem delu smo podali povzetek empirične raziskave o nakupnem vedenju proizvodnih podjetij v Sloveniji na medorganizacijskih trgih. Ugotovitve bodo lahko služile proizvodnim podjetjem v Sloveniji razumeti razlike medorganizacijskih trgov in nakupnega vedenja, pri oblikovanju uspešnih medorganizacijskih strategij in taktik. Ključne besede: nakupno vedenje podjetij, medorganizacijski trg, nabavni proces, nakupna oblika, vplivni dejavniki nakupnega vedenja, nakupno središče, interaktivni proces, odnosi med dobaviteljem in kupcem. Objavljeno v DKUM: 21.02.2013; Ogledov: 2103; Prenosov: 209 Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. PREDLOG MARKETINŠKEGA SPLETA PODJETJA EPIGRAM ZA POTREBE MEDORGANIZACIJSKEGA TRGAAlbin Kotnik, 2012, diplomsko delo Opis: Podjetje Epigram je majhno podjetje, katerega poslanstvo je izdelava vizualnih komunikacij, oziroma realizacija le-teh. Svoje prostore ima v industrijski coni v Šenčurju pri Kranju.
V diplomski nalogi smo na podlagi raziskave prikazali marketinški splet podjetja Epigram z vidika medorganizacijskega trga oziroma naročnika. Osredotočili smo se predvsem na raziskavo marketinškega spleta in zadovoljstva uporabnikov podjetja Epigram. Zaradi majhnega števila odjemalcev in moči ter pomembnosti velikih kupcev smo se odločili za prikaz poslovanja podjetja s ključno stranko.
Na podlagi pridobljenih informacij in opravljene raziskave marketinškega spleta so izdelani predlogi diplomske naloge pozitivne spremembe v podjetju Epigram in pridobitev novih potencialnih kupcev. Ključne besede: stranka
medorganizacijski trg
marketinški splet
zadovoljstvo uporabnikov
nakupni proces Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 1499; Prenosov: 104 Celotno besedilo (3,18 MB) |
9. Informacijski sistemi za podporo organizacijskega učenja : magistrsko deloIztok Čegovnik, 2006, magistrsko delo Ključne besede: informacijski sistemi, infrastruktura, informacijska tehnologija, organizacija, podjetje, učenje, zaposlenost, človeški potencial, medorganizacijski sistemi, vodenje, management, znanje, komuniciranje, poslovno okolje, Slovenija, človeški kapital, delovna organizacija, organiziranost, modeli, izobraževanje, vrednotenje, struktura Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2138; Prenosov: 289 Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. Primerjalna analiza institucionalne podpore Nizozemske in Slovenije pri vključevanju MSP na tuji trg : diplomsko deloBarbara Špiler, Vanja Ribič, 2007, diplomsko delo Ključne besede: ekonomska pomoč, podjetništvo, poslovanje, podjetje, Evropska unija, cluster analiza, mednarodna kooperacija, mednarodno sodelovanje, programi, mala podjetja, srednja podjetja, internacionalizacija, medorganizacijski sistemi, državna pomoč, mednarodne primerjave, mednarodni trg, mednarodne ustanove, sinteze, cilj, strategija, Slovenija, Nizozemska, mednarodno poslovanje, institucije, podpora, mednarodni ekonomski odnosi, gospodarska zbornica, obrtne zbornice, informacije, podatki, praksa, mednarodno pod Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1934; Prenosov: 78 Celotno besedilo (496,76 KB) |