| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV
Katarina Ravnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih stotih letih se je s hitrim razvojem letalstva pričelo razvijati tudi letalsko pravo. Kljub temu, da le - to sodi med najmlajšo transportno panogo, pa lahko potrdimo, da je v zelo kratkem času doseglo velik napredek. Veliko mitov in zgodb govori o več ali manj uspešnih poskusih letenja, vendar pa kot prva, ki jima je uspelo osvojiti nebo in poleteti z motornim letalom, štejemo brata Wright (1903). Temu je sledila prva svetovna vojna, ki je doprinesla hiter razvoj letalstva, predvsem razvoj letal v izvidniške vojaške namene. Kasneje so se zaradi velikega povpraševanja po čim hitrejšem transportu začela množično graditi lelališča in mednarodne letalske linije. Sorazmerno s povečanjem prometa pa je raslo tudi število letalskih nesreč, katere so se povečini končale z večjo gmotno škodo in tudi s smrtnimi žrtvami. Za ureditev stanja v letalskem prometu in zagotovitve odgovornosti letalskih prevoznikov do potnikov in tovora, je bilo nujno potrebno postaviti zakonske okvire, kateri pa so zaradi same narave dejavnosti morali presegati tudi nacionalne meje. Čikaška konferenca je mejnik v kodificiranju in legislaciji mednarodnega letalskega prava in velja za primarni vir mednarodnega letalskega javnega prava. V večini držav je do nedavnega veljal varšavski sistem, ki pa je doživel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Montrealska konvencija je stopila korak naprej in odpravila zgornjo mejo višine odgovornosti letalskega prevoznika v primeru smrti ali poškodbe potnika in tako postavila nov mejnik v zračnem prevozu.
Ključne besede: odgovornost letalskega prevoznika, neomejena odgovornost, odškodninska odgovornost, letalsko pravo, odškodnina, mednarodno pravo, mednarodne konvencije, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalska nesreča.
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 3336; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (412,90 KB)

2.
3.
POSTOPEK PRED STALNIM MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Mateja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava postopek pred Stalnim mednarodnim kazenskim sodiščem (v nadaljevanju Mednarodno kazensko sodišče, MKS). Mednarodno kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, pogodbe, ki je bila sprejeta 17. julija 1998 v Rimu na diplomatski konferenci, je kot prvo stalno mednarodno kazensko sodišče pristojno za vodenje preiskav in sodnih postopkov zoper posameznike, osumljene najresnejših mednarodnih zločinov, kot so genocid, hudodelstva proti človeštvu, vojna hudodelstva in hudodelstvo agresije. V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljena pristojnost, sestava in delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča. Podrobneje so prikazane posamezne faze postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, sodelovanje držav z Mednarodnim kazenskim sodiščem in njihova vloga pri izvrševanju kazenskih sankcij sodišča ter pravna sredstva, ki so strankam na voljo v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, Pravila o postopku in dokazih, mednarodno kazensko pravo, osebna kazenska odgovornost, pristojnost, komplementarnost, sprožitveni mehanizmi, notitia criminis, proprio motu.
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 2522; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (998,16 KB)

4.
VARSTVO POTROŠNIKA Z VIDIKA MEDNARODNO ZASEBNEGA PRAVA
Nataša Podgornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje varstvo potrošnika kot šibkejše stranke v mednarodnem zasebnem pravu, tako z vidika določanja mednarodne pristojnosti kot z vidika uporabe prava. Na področju določanja mednarodne pristojnosti je temeljni akt Bruseljska uredba I. V delu so predstavljeni pogoji za njeno uporabo ter določbe o mednarodni pristojnosti, ki dajejo osnovno znanje za podrobnejšo obravnavo določb o potrošniških razmerjih, kjer je analitično predstavljen pojem potrošnika ter pojem potrošniške pogodbe. S področja uporabe prava je obravnavana uredba Rim I, zaradi tega, ker se bo Rimska konvencija pred sodišči določen čas še vedno uporabljala, pa so primerjalno predstavljene določbe obeh aktov. Tematika varstva potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu vključuje tudi analizo pomembnih odločb Sodišča Evropske unije s tega pravnega področja, ki zagovarja načelo evro-avtonomne razlage. Varstvo potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu je vsebovano tudi v nacionalnem Zakonu o mednarodnema zasebnem pravu in postopku, glede katerega sta podrobneje predstavljena 22. in 52. člen, ki se navezujeta na uporabo prava ter določanje mednarodne pristojnosti za potrošnike. Čeprav je potrošniško varstvo doseženo z obravnavanima uredbama in nacionalnim zakonom, se kolizijske določbe o varstvu potrošnika nahajajo tudi v posameznih direktivah Evropske unije, ki se smiselno uporabljajo pri obravnavi posameznih pravil Bruseljske uredbe I in uredbe Rim I. Te direktive se nanašajo predvsem na usklajevanja obveznega prava varstva potrošnikov v državah članicah ter z natančnejšimi določbami pomagajo razlagati tudi pravila v Bruseljski uredbi I ter uredbi Rim I.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, varstvo potrošnikov, načelo šibkejše stranke, mednarodna pristojnost, kolizijsko pravo
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 3165; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (416,20 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV DELOVANJA RDEČEGA KRIŽA
Vanessa Pavlič, 2011, diplomsko delo

Opis: Rdeči križ je prva, ne pa tudi edina humanitarna organizacija. Pobudo za njen nastanek je dal švicarski državljan Henry Dunant, ki je bil priča najbolj krvavi bitki v 19. stoletju v bližini mesteca Solferino v severni Italiji. Takrat se mu je rodila ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjenim vojakom. Dobil je zamisel, da bi se ustanovila društva, ki bi v mirnem času usposabljala bolničarje za pomoč ranjenim vojakom. Razpoznavni znak društev, ki nudijo pomoč ranjencem je rdeči križ na beli podlagi — obratno kot na švicarski zastavi. Ta znak so izbrali kot priznanje Švici in nima nobene verske podlage. Rdeči križ je imel tudi velik vpliv na nastanek Ženevskih konvencij leta 1949, saj je pripravil osnutek besedila konvencije, ki so jo vlade sprejele na diplomatski konferenci in je pomenila zaščito civilistov. Tako so nastale Ženevske konvencije 12. avgusta 1949, s katerimi je bila opravljena obsežna kodifikacija mednarodnega humanitarnega prava. Z Ženevskimi konvencijami je priznan rdeči križ kot razpoznavni znak vojaških medicinskih služb in uzakonjen v mednarodnem humanitarnem pravu. Rdeči križ Slovenije je samostojna, humanitarna, prostovoljna zveza združenj, ki deluje na območju Republike Slovenije po načelu enotnosti. Temeljnih načel je sedem in pomenijo univerzalni standard v skladu s katerimi morajo delovati tako Rdeči križ Slovenije, kot območna, krajevna in četrtna združenja. Dejavnosti, ki jih opravlja kot javno pooblastilo so financirane s strani države in občin, medtem ko za tiste, ki jih opravlja kot temeljno poslanstvo pridobiva sredstva iz članarin, prostovoljnih prispevkov, donacij, daril,…idr. Rdeči križ Slovenije je zveza združenj, ki jo sestavlja 56 območnih združenj, le ta pa se delijo na krajevne in četrtne organizacije. Vsak prebivalec Republike Slovenije je lahko član Rdečega križa ne glede na raso, spol, narodnost in je organiziran v območnem združenju. Spori med Rdečim križem Slovenije in območnimi združenji se rešujejo z vzajemnim popuščanjem, če pa spora ni mogoče rešiti ga lahko vsaka stranka predloži v reševanje arbitraži. Rdeči križ Slovenije lahko preneha s sklepom generalne skupščine ali po zakonu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Rdeči križ, Ženevske konvencije, humanitarna organizacija, mednarodno humanitarno pravo
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2111; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PREŽIVNINSKIH ODLOČB V EVROPSKI UNIJI NA PODLAGI BRUSELJSKE UREDBE I
Maja Janjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Preživnina je eden pomembnejših institutov družinskega prava, ki omogoča zagotovitev sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, otrok, ki se šolajo ali otrok, ki niso sposobni skrbeti sami zase. Poznamo tudi dolžnost preživljanja staršev, kadar se ti ne morejo preživljati sami. Dolžnost preživljanja obstaja samo med člani družine in temelji na solidarnosti. Države imajo v svojem nacionalnem pravu razdelana pravila, ki zadevajo preživljanje, način uveljavljanja preživnine in sankcije, ki doletijo neplačnika. S širjenjem Evropske unije in uvedbo evropskega državljanstva, ki je omogočil prosto prehajanje med državami Unije, se je povečalo število zakonskih zvez z mednarodnim elementom in posledično tudi število razvez. Problem se je pojavil pri uveljavljanju preživninskih odločb, ki jih je izdalo sodišče ene države članice v drugi državi članici, saj se pravila od države do države razlikujejo. Na tem področju je pomembno vlogo odigrala Bruseljska uredba I, ki je omogočila hitro priznavanje in uveljavljanje preživninskih odločb v drugih državah članicah. Bruseljska uredba je bistveno olajšala uveljavljanje preživninskih zahtevkov in skrajšala sodne postopke. Diplomska naloga obravnava način določitve pristojnosti ter postopek priznanja in izvrševanja preživninskih odločb kot ga ureja Bruseljska uredba I. Pojasnjuje postopek eksekvature ter položaj preživninskega dolžnika in preživninskega upravičenca v mednarodnih postopkih za priznanju in izvršitvi preživninskih zahtevkov. Zaradi vse večjega števila preživninskih zahtevkov, dolgotrajnih postopkov, ki so bili rezultat eksekvaturnih postopkov, restriktivnih pravil o pristojnosti in ostalih ovir za uveljavitev in izvrševanje preživninskih odločb, je nastala potreba po prenovi režima, ki ga je na področju preživnin vzpostavila Bruseljska uredba I. Sprejeta je bila Preživninska uredba, ki je uvedla nekaj potrebnih sprememb. Diplomska naloga na kratko obravnava tudi najpomembnejše vidike Preživninske uredbe, novosti, ki jih je uvedla in primerjavo z Bruseljsko uredbo I.
Ključne besede: preživnina, Bruseljska uredba I, družina, izvrševanje preživninskih odločb, priznanje preživninskih odločb, Preživninska uredba, pristojnost, mednarodno pravo, eksekvatura
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2529; Prenosov: 720
.pdf Celotno besedilo (547,03 KB)

7.
Pravna podlaga za organizacijo mednarodnega letalskega prevoza : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Majda Bender, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Letalstvo je sodobna oblika prevoza ljudi, prtljage in tovora, ki omogoča hiter in učinkovit prevoz. Zaradi svoje oblike, tehnologije in sodobne tehnike, razvoja elektronike in računalništva, je letalstvo zahtevno pa vendarle obvladljivo in omogoča hitro premagovanje krajev in časa, kar je za razviti svet najbolj pomembno. Zaradi svoje razsežnosti in mednarodnega vpliva letalstvo posega tudi v prostor in jurisdikcijo držav, ki same letalstva nimajo in ki niso vključene v letalske povezave, bodisi s preleti, bodisi preko ljudi, ki potujejo. Čeprav je letalstvo novejša oblika prevoza, je urejeno z mednarodnimi konvencijami, notranjimi zakoni Republike Slovenije in podzakonskimi predpisi, bilateralnimi sporazumi, uredbami in tehničnimi predpisi. Mednarodno povezovanje, usklajevanje predpisov, sprejemanje enakih pravnih norm, poenotenje predpisov in tehničnih vodil za urejanje zračnega prostora in letenja so pogoj za varno in dolgoletno opravljanje te dejavnosti. V današnjem času se poleg zračnega prostora veliko posveča tudi varnosti letališč in letal kot objektov, ki so pomembni za izvajanje letalske dejavnosti.
Ključne besede: letalski prevoz, mednarodno pravo, zakon, konvencija
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1485; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
PRAVNI VIDIKI SWAP POSLOV
Ladislav Kopinja, 2012, diplomsko delo

Opis: Swap oziroma pogodbe o zamenjavi spadajo med derivativne finančne instrumente, s katerimi si stranki v prihodnosti običajno izmenjujeta denarne tokove ali druga sredstva, katerih vrednost je odvisna od enega ali več premoženj ali indeksov premoženj. V njeni kratki zgodovini se je trg zamenjav pospešeno večal, pri čemer se je vzporedno razvijala tudi njena standardizirana dokumentacija. Za povezovanje potencialnih strank so na voljo posredniki in trgovci, kateri pomagajo pri iskanju strank z ujemajočimi se potrebami. Gre za alternativo uradnim trgom, ki ima privatno okolje in je manj reguliran. Pogodbe o zamenjavi se lahko sklepajo tudi izključno po slovenskem obligacijskem pravu, pri čemer je potrebno predmetno pogodbo uvrstiti v določeno vrsto oziroma tip pogodbe ali izven njih, da se lahko na podlagi tega uporabi ustrezna norma, še posebej za primere, ko se stranki ne dogovorita o vseh sestavinah pogodbe. Ker pa je pogodba nemalokrat z mednarodnim elementom, lahko pride do kolizije pravnih redov več držav. Da bi se stranki izognili morebitnim bodočim negotovostim in sporom, je potrebno vnaprej dogovoriti določena vprašanja, vključno z izborom foruma ter prava, ki naj velja za njuno pogodbeno razmerje. Pri tem je potrebno paziti na vsa ostala pravila in institute, kateri veljajo v mednarodnem okolju in lahko posegajo v njun dogovor. Nazadnje je opredeljena vloga zamenjav kreditnega tveganja v gospodarski krizi iz leta 2008.
Ključne besede: swap, pogodba o zamenjavi, pogodbeno pravo, mednarodno zasebno pravo, gospodarska kriza
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1900; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (474,90 KB)

9.
Genocid v Bosni in Hercegovini in Ruandi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Mateja Koren, 2012, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga kljub domala nepregledni množici pravnih dokumentov s področja spoštovanja, zagotavljanja in varovanja človekovih pravic, še vedno zaznamujejo številne vojne, z njimi pa zločini proti človečnosti. Pričujoča diplomska naloga je primerjalna analiza zločina genocida v Bosni in Hercegovini in v afriški državi Ruandi. V primeru genocida v Bosni in Hercegovini, ki se je zgodil med vojno v letih 1992-1995, so bosanski Srbi leta 1995 v Srebrenici izvedli etnično čiščenje, v katerem je bilo pobitih več kot 8.000 muslimanov. V drugem primeru, pa gre za genocid, ki se je zgodil med državljansko vojno od leta 1990-1994 v Republiki Ruandi. V genocidu, ki so ga izvedli Hutuji, je bilo pobitih med 800.000 in 1.000.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. V obeh državah je pobijanje potekalo na zelo krute in nehumane načine, žrtve pa so bile izbrane zgolj na osnovi etnične pripadnosti. Oba genocida sta usodno zaznamovala življenja mnogih ljudi. Zaradi obsežnosti mednarodnega humanitarnega prava, so v diplomski nalogi na kratko zajeta le bistva, zaradi lažje razumljivosti. V mednarodnih oboroženih spopadih pa je vedno prihajalo tudi do kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato je nekaj besed namenjeno tudi pomenu človekovih pravic in pravu o le-teh. Genocidna morija se je začela z genocidom Turkov nad Armenci, sledil je Holokavst Nemcev nad Židi, po 2. svetovni vojni pa se je število zločinov proti človečnosti le še stopnjevalo. Eno najodmevnejših je bilo krvavo obdobje Rdečih Kmerov v Kambodži in krizno žarišče v Sudanu (Darfurju), sledili so poboji v Burundiju in Ruandi ter na področju bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prav zaradi vseh teh množičnih pobojev in genocidov bi lahko to stoletje poimenovali kar »stoletje genocida«.
Ključne besede: genocid, zločini proti človečnosti, človekove pravice, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 3568; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici