1. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
2. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe.
Ključne besede: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko deloSamer Hussein, 2022, magistrsko delo Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil.
Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)).
Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda.
Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili.
Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 844; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Poslovna pogajanja z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerjiSara Klobučar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na raziskovanju karakteristike poslovnih pogajanj z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerji.
Za magistrsko delo smo izbrali dve tako nasprotujoči si gospodarski državi, saj želimo raziskati možnosti in razlike med načini pogajanj dveh nasprotujočih si modelov ter ugotoviti, kakšne oblike pogajanj uporabljajo poslovni partnerji za dosego svojih ciljev.
Kadar pogajanja potekajo v mednarodnem kulturnem območju, se poslovni partnerji srečujejo z izzivom spoznavanja in predvsem razumevanja tuje kulture, kar pa zahteva bistveno večjo sposobnost hitrega razmišljanja pod pritiskom, sposobnosti verbalnega izražanja, potrpežljivosti, sposobnosti interpretacije, miselne prilagodljivosti, sposobnosti priprave pogajalskih strategij, učenja neverbalne in verbalne komunikacije nasprotnika ter interpretacijo pogajalskih dogovorov, kot to zahtevajo pogajanja v domačem okolju.
Živimo v svetu globalizacije. V svetu prevlade kapitalističnih interesov, v obdobju, kjer je »denar sveta vladar« in »mir« pojem, katerega pomen bodo naši vnuki iskali v slovarju. Za minimiziranje stroškov in ustvarjanje kapitala mogočna svetovna podjetja iščejo najrazličnejše načine pogajanj za doseganje svojih ciljev.
Ko govorimo o Nemčiji, govorimo o državi, ki ima glavno vlogo pri obvladovanju dolžniške krize v območju uporabe evra. Po koncu druge svetovne vojne se je Nemčija industrializirala in uspela postati sinonim za kakovost proizvodnje in kakovost delovne sile. Struktura BDP-ja je usmerjena povsem v drugačno smer, kot je bila v prejšnjih treh desetletjih usmerjena struktura Kitajske, kljub temu pa obe gospodarski sili predstavljata sam vrh svetovnega gospodarstva.
V magistrskem delu bomo tako obravnavali poslovna pogajanja s Kitajsko, na drugi strani pa prikazovali pogajanja z Nemčijo. Kitajsko in Nemčijo smo izbrali zaradi raznolikosti kulture, mentalitete, ekonomske rasti, srečevanja s posledicami poslovanja, zaradi raznolikosti gospodarskega modela, kitajskega prevzema nemškega miselnega vzorca po nastanku krize avgusta 2015 in soočanjem s posledicami na nemško kot kitajsko ekonomijo, ki jo je doprinesla trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA, z začetkom marca 2018.
Ključne besede: medkulturna pogajanja, Kitajska, Nemčija, kultura, komunikacija, ekonomska rast, trgovinska vojna
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1401; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Vpliv kulture na mednarodno poslovno komuniciranje: primer grške kultureNuša Širovnik, 2018, diplomsko delo Opis: Podjetja, ki se vključujejo v mednarodno poslovanje, se soočajo z medkulturnim tveganjem. V komunikaciji poslovnih partnerjev iz različnih kultur lahko zelo hitro nastanejo nesporazumi. Dobro poznavanje kultur tujih poslovnih partnerjev je ključno za primerno mednarodno komunikacijo in uspešno mednarodno poslovanje.
V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojem »kultura« in predstavili elemente kulture ter izbrane konceptualne modele medkulturnih razlik. Opredelili smo tudi pojem in vrste poslovnega komuniciranja ter pojem in posebnosti medkulturne poslovne komunikacije.
V prvem delu empirične raziskave smo analizirali grško kulturo glede na izbrane konceptualne modele medkulturnih razlik in opredelili posebnosti komuniciranja v grškem poslovnem okolju. Na osnovi ugotovitev iz intervjuja z zaposlenimi tujci v mednarodnem podjetju v Grčiji smo v drugem delu empirične raziskave ugotavljali vpliv grške kulture na mednarodno poslovno komuniciranje.
Ključne besede: mednarodno poslovno komuniciranje, kultura, modeli medkulturnih razlik, medkulturna komunikacija, Grčija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1667; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Prevedeni (mikro)svetovi : roman Vojak s cvetlico Nándorja Giona v slovenskem, nemškem in srbskem prevoduHargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Ključne besede: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1434; Prenosov: 48
Celotno besedilo (425,16 KB) |
7. POSLOVNO KOMUNICIRANJE V MEDNARODNEM OKOLJUUroš Vidali, 2016, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge sta splošno predstavljena kultura in proces komunikacije. Zaradi velikega števila raziskovalcev na tem področju obstajajo različne opredelitve pojma kultura in njegovih dimenzij. Predstavljenih je nekaj vodilnih avtorjev, njihovih modelov in definicij. Krajše poglavje je namenjeno tudi medkulturni komunikaciji, ki je ena izmed osnov za uspešnost v mednarodnem poslovanju.
V nadaljevanju diplomskega dela je v ospredju poslovna komunikacija v mednarodnem okolju. Kot primeri so izbrane Nemčija, Italija in Japonska. Za vsako državo so predstavljeni parametri, napotki in nasveti za poslovneže, ki vstopajo v mednarodni svet poslovanja in komuniciranja.
Ključne besede: kultura, modeli kulture, komunikacija, medkulturna komunikacija, poslovna etiketa, mednarodno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2874; Prenosov: 477
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Terminologija begunske krize v izbranih slovensko-nemških spletnih časopisihMihael Leben, 2016, diplomsko delo Opis: Evropska begunska kriza je bila v drugi polovici leta 2015 tema številka ena v medijih. V tem času je pogosto prišlo do napačne rabe terminologije, še posebej pri poimenovanju beguncev. Diplomsko delo analizira terminologijo slovenskih in nemških spletnih časopisov. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili lastniško strukturo medijev in medijsko krajino v Sloveniji, sledila pa je kratka predstavitev izbranih spletnih časopisov, ki so bili vključeni v analizo. Nadalje smo predstavili prevajalca kot medkulturnega posrednika, vlogo medkulturne komunikacije ter pomen kriznega komuniciranja v slovensko-nemških spletnih časopisih. Primerjali smo status novinarja s statusom prevajalca v slovenski družbi ter predstavili termine, ki se pogosto uporabljajo za udeležence migracijskih gibanj. V drugem delu diplomskega dela je sledila analiza spletnih časopisov, kjer smo ugotovili, da je poročanje v večini primerov bilo korektno in objektivno. Uporaba terminov begunec in migrant pri slovenskih spletnih časopisih je bila izenačena, medtem ko so nemški časopisi prednost dajali terminu begunec. Opravili smo tudi pogovor z novinarjem časopisa Večer, kjer smo se dotaknili terminologije begunske krize. V sklepnem delu pa je predstavljen glosar, ki smo ga ustvarili s pomočjo že obstoječe literature in terminološke zbirke IATE.
Ključne besede: begunska kriza, terminologija, spletni časopisi, medkulturna komunikacija, glosar
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1987; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. VPLIV UČENJA TUJEGA JEZIKA NA SPODBUJANJE MEDKULTURNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKU Z VIDIKA STARŠEVDušanka Bobovnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene različne sodobne teorije o pridobivanju tujega jezika v predšolskem obdobju v povezavi s teorijo medkulturne komunikacije, ki je način sporazumevanja v sodobni globalni družbi, in s katero se soočajo otroci ter starši že v predšolskem obdobju otrokovega razvoja. Teoretični del diplomske naloge zajema osnove govornega razvoja in dejavnike, v povezavi s kognitivnimi prevodoslovnimi teorijami.. V osrednjem delu se osredotočamo na načine usvajanja različnih vrst jezika in na zgodnje učenje tujega jezika, na njegov pomen, dejavnike in cilje. Nato so predstavljeni pristopi k učenju tujega jezika v predšolskem obdobju in smernice za kakovostno izvedbo poučevanja tujega jezika, kot uvod v medkulturno komunikacijo, v predšolskem obdobju. V nadaljevanju predstavljamo aktivnosti in sredstva za učenje poslušanja in govora tujega jezika. V drugem delu teoretičnega dela pa se osredotočamo na medkulturno vzgojo in izobraževanje, medkulturni dialog kot tudi medkulturno sporazumevanje pri pouku tujega jezika.
V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti podatke o oceni staršev o vplivu zgodnjega učenja tujega jezika na spodbujanje medkulturne komunikacije. S pomočjo anketnega vprašalnika smo prišli do odgovorov glede zastavljenih ciljev in hipotez. V raziskavi so sodelovali starši otrok treh vrtcev iz Maribora, ki svojim malčkom v sklopu kurikula nudijo učne urice tujega jezika. Raziskava je pokazala, da se večini staršev zgodnje učenje tujih jezikov zdi primerno in pomembno, saj v tem vidijo prednosti za kasnejše učenje tujega jezika v šoli in s tem seveda tudi prednost za vse življenje, v odnosu do jezikov in drugih kultur.
Ključne besede: tuji jezik, medkulturnost, medkulturna komunikacija, zgodnje učenje tujega jezika, medkulturna vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. VPLIV KULTURE NA USPEŠNOST POSLOVNIH POGAJANJ V BRAZILIJISara Mravlje, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo govori o vplivu kulture na poslovna pogajanja v Braziliji. Podrobno se opredeli več dejavnikov, ki vplivajo na pogajanja, razlike med pogajanji v Braziliji in v Sloveniji. Na kaj moramo biti pozorni ob pogajanjih z brazilci in čemu se moramo izogniti. Oprededelimo sestavine in dimenzije kulture in pogajanj, ter sinergijo le-teh.
Ključne besede: poslovna pogajanja, medkulturna pogajanja, Brazilija, Slovenija, komunikacija, kultura, medkulturne razlike
Objavljeno v DKUM: 11.01.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 272
Celotno besedilo (941,25 KB) |
