| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 894
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi oddelka za perinatologijo v povezavi s pojavom sindroma izgorelosti
Klavdija Lesnika, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni in babiški negi spadajo v skupino poklicev, ki so v intenzivnem razmerju dela z žensko, otrokom in družino. Srečujejo se z obremenjujočim delovnim okoljem, ki ima vpliv na zadovoljstvo in proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti stopnjo in razloge zadovoljstva zaposlenih v povezavi s sindromom izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno zadovoljstva (MSQ) in stopnjo izgorelosti (CBI). Raziskava je potekala med zaposlenimi na Oddelku za perinatologijo terciarne ravni zdravstvenega varstva. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0. Rezultati: Rezultati kažejo, da so zaposleni navedli zmerno raven zadovoljstva na delovnem mestu. Nezadovoljstvo se je izražalo v politiki dela ustanove, plačilu in količini dela. Udeleženci so navedli nizko stopnja izgorelosti. Torej obstaja statistično pomembna povezava med zadovoljstvom na delovnem mestu in pojavom izgorelosti (p < 0,001). Razprava in Zaključek: Nezadovoljstvo zaposlenih predstavlja višjo možnost razvoja sindroma izgorelosti, s čimer vpliva na obravnavo žensk, otrok in družin. Potrebno je iskanje strategij obvladovanja stresa in osveščanje o sindromu izgorelosti med zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi.
Ključne besede: babica, medicinska sestra, perinatologija, zadovoljstvo pri delu, izgorelost na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Pristopi medicinske sestre - manager pri obvladovanju odklonov in krepitvi kulture varnosti v sistemu kakovosti v zdravstveni dejavnosti
Tia Zagernik, 2024, magistrsko delo

Opis: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti. Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram. Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Ključne besede: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo
Simon Frešer, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo je ključnega pomena pri zdravljenju in nadaljnjih obravnavah. Namen terapevtskih odnosov v kliničnem okolju je grajenje zaupanja med pacientom in medicinsko sestro. Posledično mu to pomaga pri premagovanju ovir in lažjem poteku zdravljenja v bolnišničnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati pomen terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah Pubmed in CINAHL. Sintezo podatkov in analizo smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Iz člankov izhaja pomembnost terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. To lahko vpliva na počutje pacienta in potek njegovega zdravljenja. Diskusija in zaključek: Terapevtski odnosi so pomembni pri vzpostavljanju zaupanja, saj pacient lažje preživi hospitalizacijo. Pomanjkanje časa zaradi dolžnosti, delovnih obveznosti in nalog medicinskih sester ter pomanjkanje znanja na področju komunikacije lahko povzročita težave pri vzpostavljanju terapevtskega odnosa.
Ključne besede: medicinska sestra, terapevtski odnosi, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (769,90 KB)

4.
Konflikt etično strokovnih normativov: Ugovor vesti medicinskih sester pri evtanaziji
Pajo Bučić, 2024, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader. Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije. Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto. Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

5.
Model coachinga kot podpora vodenja glavnim medicinskim sestram
Polona Vrbanc, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Glavne medicinske sestre poleg obsežnega strokovnega dela skrbijo tudi za organizacijo in vodenje tima, vendar pa pogosto ne prejmejo zadostnega izobraževanja na tem področju. Coaching, opredeljen kot partnerski odnos, ki spodbuja posameznika k doseganju polnega potenciala, lahko bistveno pripomore k učinkovitejšemu delu glavne medicinske sestre. Metode: V teoretičnem delu so bile uporabljene metode deskripcije, kompilacije, komparacije ter analiza in sinteza. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna paradigma. Podatke smo zbirali s polstrukturiranim intervjujem, analizirali pa s kvalitativno vsebinsko analizo. V raziskavo je bilo vključenih deset glavnih medicinskih sester, zaposlenih v slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah. Rezultati: Raziskava je potrdila, da neznanje s področja vodenja glavnim medicinskim sestram povzroča različne izzive pri delu. Izrazile so željo po pridobitvi dodatnega znanja in izkazale velik interes za vključitev modela coachinga v svoje delo. Razprava: Glavne medicinske sestre, ki pri svojem delu uporabljajo metodo coachinga, so manj obremenjene in tim vodijo bolj učinkovito. Pozitivni učinki se kažejo tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Coaching pomembno vpliva tudi na zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Predstavljen je osnutek coaching programa, ki se osredotoča na pridobivanje veščin, ki bi opolnomočile glavne medicinske sestre na področju vodenja, komunikacije s sodelavci in pacienti. Zaključek: Vključitev coachinga v izobraževanje in delo glavnih medicinskih sester in ostalega osebja je tako ključ do ohranjanja zdravstva na visoki ravni.
Ključne besede: coaching, vodenje, glavna medicinska sestra, izobraževalni model coachinga
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Doživljanje smrti pacienta s strani medicinskih sester na urgenci
Matevž Toplak, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Skrb za paciente, ki nenadoma in nepričakovano umrejo na urgenci, lahko za zaposlene zdravstvene delavce, tudi medicinske sestre, predstavlja velik psihični in čustveni izziv. Neobvladovanje takšnih izzivov lahko med medicinskimi sestrami povzroči frustracijo, nezadovoljstvo, zmanjšano kakovost življenja ter nenazadnje tudi čustvene, fizične in psihične bolezni. Metode: Izvedli smo pregled literature v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science in v ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom poteka. Moč dokazov smo presojali s hierarhijo dokazov. Izvedli smo kritično oceno člankov po JBI ocenjevalna orodja. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo na podlagi izbranega iskalnega niza identificirali skupno 2582 raziskav, v končni izbor pa vključili 4 relevantne tematsko ustrezne raziskave. Izpostavili smo glavno kategorijo: izkušnje medicinskih sester ob skrbi za umrle paciente na urgenci, znotraj katere smo izoblikovali naslednje podkategorije: okolijske in organizacijske ovire, čustveno dojemanje smrti in ključni elementi oskrbe. Ozirajoč se na kritično oceno kakovosti smo tri raziskave ocenili z zmerno oceno kakovosti, eno raziskavo pa z visoko oceno kakovosti. Razprava in zaključek: Skrb za odrasle paciente, ki umrejo na urgenci, predstavlja težek in zahteven vidik dela v zdravstveni negi. Medicinske sestre na urgenci si želijo zagotavljati visokokakovostno oskrbo umirajočim pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: smrt, medicinska sestra, percepcija, izkušnje, urgenca
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti
Nuša Novšak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela. Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z GASTROSTOMO
Aleš Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo opisali zdravstveno nego bolnika z gastrostomo, s poudarkom na obdobju pred in pop posegu, anatomijo prebavil, fiziologijo prebavil ter patologijo prebavil. ki je vezana na gstrostomo. Opisali bomo tudi različne tehnike vstavitve gastrostome in indikacije za njeno vstavitev, različne tehnike hranjenja po gastrostomi in možne komplikacije. V nadaljevanju diplomskega dela bomo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so tipične za obdobje pred in po posegu, ter poudarili vlogo medicinske sestre.
Ključne besede: gastrostoma, enteralno hranjenje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

9.
Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznika
Rebeka Košec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 258; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (476,85 KB)

10.
Pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom
Lana Gorenc, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (654,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici