1. Podnebne značilnosti KoroškeAleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple.
Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2790; Prenosov: 275
 Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. VPLIV DEJAVNOSTI PRIDOBIVANJA IN PREDELAVE SVINCA NA OKOLJE IN PREBIVALSTVO ZGORNJE MEŽIŠKE DOLINETatjana Obretan, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Še nikoli niso imeli ljudje toliko znanja o naši preteklosti kot mi, v nobeni dobi niso bili tako temeljito informirani o dogodkih sedanjosti kot mi, kljub temu pa občutek negotovosti o naši prihodnosti še nikoli ni bil tako velik kot danes. To misel, ki se nadaljuje z ugotovitvijo, da je kemija bolj kot vse druge industrijske dejavnosti izboljšala življenjske pogoje človeštva, zato pa moramo vzeti v zakup določene nezaželene spremljajoče učinke, je izrekel prof. dr. Quadbeck-Seeger na znanstvenem posvetu ob 125-letnici kemijskega koncerna BASF, vendar jo mirno lahko prenesemo tudi na dejavnost pridobivanja in predelave svinčeve rude v zgornji Mežiški dolini. Svinec je težka kovina, ki je danes v povezavi z okoljem pojem za strup. Od takrat, ko se je človek naučil kreativno izkoriščati zaklade Zemlje, svinec zvesto spremlja napredek civilizacije. Žal pa pri pridobivanju, predelavi in uporabi vseh materialnih dobrin poleg koristnih nastajajo tudi nekoristne, ki v kakršni koli obliki vplivajo na okolje, in so posledica lastnosti surovin in tehnologije pridobivanja, predelave ali uporabe. Obremenjevanje okolja je svetovni problem. Skladno z razvojem spoznanj, znanja in zavesti skušajo tudi v zgornji Mežiški dolini z aktivno politiko, omejiti vpliv pridobivanja in predelave svinca na okolje. Zgornja Mežiška dolina spada med najbolj degradirana območja v Sloveniji. Vendar se je z umestitvijo v najbolj degradirana območja in sprejetjem Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letu 2007 pričela intenzivneje izvajati sanacija okolja, ki daje spodbudne rezultate. Izboljšala se je kakovost zraka, površinskih voda, problematična pa ostaja kakovost prsti. Izboljšanje stanja okolja v veliki meri čutijo tudi prebivalci, kar se kaže v znižanju vsebnosti svinca v krvi in lepšem bivanjskem okolju.
Ključne besede: Svinec, obremenjenost, obremenjevanje, sanacija, zgornja Mežiška dolina.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1913; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Vpliv geoloških in geomorfoloških značilnosti na poselitev Mežiške dolineSimon Rožič, 2016, diplomsko delo Opis: Na poselitev območij vpliva več dejavnikov. V Mežiški dolini so geološke in geomorfološke značilnosti odločilno vplivale na poselitev, razporeditev in velikost naselij ter dinamiko števila prebivalcev. Zaradi tega se v diplomski nalogi osredotočimo na te značilnosti. Da smo lahko raziskali vzroke obstoječe poselitve, smo morali najprej opisati geološke in geomorfološke lastnosti. Izkazalo se je, da je navkljub manjšemu območju, raznolikost v geologiji in geomorfologiji precejšnja. V tem smislu lahko območje po geoloških značilnostih razdelimo na tri, po geomorfoloških značilnostih pa na dva dela. Glede na poselitev smo območje razdelili na štiri dele, ker niso imeli enakih razvojev. Industrija je v dobi industrializacije imela odločilen vpliv na današnjo podobo naselij in število prebivalcev. Razlika v razvoju prebivalstva med celotnim ozemljem Slovenije in Mežiško dolino je velika, kar pa ne pomeni, da podobnih območij v Sloveniji ni. Slovenija kot celota ima konstantno rast prebivalstva, medtem ko v Mežiški dolini prihaja do anomalij.
Geomorfološke značilnosti so vplivale na poselitev Mežiške doline vse od začetka in njihov vpliv nikoli ni prenehal, ampak se je v obdobju razvoja industrije samo zmanjšal. V tem obdobju so glavno gonilo industrije in vzpona števila prebivalcev, ki ga drugače ne bi bilo v takšnem obsegu, naravne geološke razmere, ki pa niso vplivale same po sebi, ampak preko specifične litološke zgradbe (rude), kar je bilo zanimivo za gospodarsko izkoriščanje. S prenehanjem neposrednega vpliva rudnin na območje se je zopet povečal vpliv morfologije terena, ta pa zaradi prekomerne zazidave ugodnih leg danes deluje predvsem omejevalno na poselitev.
Ključne besede: Mežiška dolina, poselitev, geologija, geomorfologija, raba tal, pedogeografija, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1742; Prenosov: 302
Celotno besedilo (6,36 MB) |
4. Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945Vinko Skitek, 2016, doktorska disertacija Opis: Med letoma 1941 in 1945 so nemške oblasti ob okupaciji Mežiške doline v njej vzpostavile svoje oblastne strukture, ki so to območje preko uvajanja nemške zakonodaje, nemškega sistema zdravstvenega in socialnega varstva, nemških ukrepov na področju kulture in izobraževanja, nemške propagande in močne raznarodovalne politike pripravljale na združitev z Nemčijo. Pri tem je nemška oblast prve korake v omenjeni smeri na upravnem področju storila v začetku leta 1942, ko je območje Mežiške doline vključila v koroški deželni okrožji Velikovec in Wolfsberg. Na področju gospodarstva, energetike in prometa pa so nemške oblasti izkoriščale gospodarske, energetske in prometne zmogljivosti Mežiške doline v korist nemške oborožitvene industrije.
Ključne besede: nemška okupacija + Slovenija, Koroška + 1941/1945, nemški izobraževalni sistem, zdravstvo + sociala + svetovna vojna, nacistična propaganda + Koroška, gospodarstvo Mežiške doline, energetika + 1941/1945, promet + nemška okupacija, nemški pravosodni sistem, Mežiška dolina + 1941/1945, verske skupnosti + okupacija
Objavljeno v DKUM: 10.03.2016; Ogledov: 2403; Prenosov: 439
Celotno besedilo (4,48 MB) |
5. KULTURNOZGODOVINSKI VIDIKI ŠOLSTVA V MEŽIŠKI DOLINIVesna Bukovec, 2013, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski vidiki šolstva v Mežiški dolini so na pregleden in strnjen način predstavljeni splošni zgodovinski pogoji, v katerih je nastajalo šolstvo Mežiške doline. Na kratko je povzeta zgodovina šolstva v slovenskem prostoru, ki je neposredno in posredno vplivala tudi na oblike šolske dejavnosti na območju Mežiške doline, ter nekoliko specifičen nastanek oz. razvoj posameznih šol vse do današnjih dni. Posebej je predstavljena še sedanja mreža šol ter nekatere institucije povezane s šolstvom.
V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in dogodkov, kjer smo opisovali daljno in bližnjo preteklost pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Ključne besede:
Mežiška dolina, osnovne šole, srednje šole, vrtci, ostale šole, sedanja mreža šol, institucije povezane s šolstvom.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2013; Ogledov: 1780; Prenosov: 204
Celotno besedilo (924,36 KB) |
6. Deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt (historischer Überblick)Martina Pečnik, 2009, diplomsko delo Opis: Das Thema dieser Diplomarbeit sind deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt und somit war mein Ziel, zu untersuchen und herauszufinden, wie deutsche Namen für die Orte zwischen Koprivna und Ožbalt lauteten, in welchen Formen und Varianten sie in der Zeitspanne zwischen dem 12. bis zum einschließlich 20. Jh. vorkamen und auf welche Art und Weise sie entstanden. Nicht zuletzt interessierte mich auch, wie viele Bewohner des oben genannten Gebiets kennen deutsche Namen für dessen Orte, welche sind das und ob sie sie heute noch verwenden. Ich wählte also einige Orte zwischen Koprivna und Ožbalt aus und verfolgte deren deutsche Namen von ihrer ersten schriftlichen Erwähnung bis zum einschließlich 20. Jh. Der Grund dafür, dass deutsche Namen für Orte auf slowenischem Boden vorkamen, ist folgender: In den ersten Jahrhunderten des vorigen Jahrtausends kamen viele deutsche Feudalherren in das Gebiet zwischen Koprivna und Ožbalt, gründeten hier neue Orte und benannten sie auch. Im Laufe der Jahrhunderte wurden diese Ortsnamen in vielen verschiedenen Formen und Varianten aufgeschrieben, bis sie im 20. Jh. endgültig durch slowenische ersetzt wurden. Natürlich kamen die slowenischen Ortsnamen schon vor dem 20. Jh. vor. Die deutschen Ortsnamen sind unterschiedlicher Herkunft. Die Orte wurden z.B. nach den Flüssen, nach den Herrschern benannt oder die Ortsnamen entstanden durch die Umwandlung des ursprünglichen (slowenischen oder lateinischen) Ortsnamens. Anhand einer Umfrage konnte ich feststellen, dass die Bewohner des Gebiets zwischen Koprivna und Ožbalt einen geringen Kenntnisgrad über die deutschen Namen der in dieser Diplomarbeit untersuchten Orte besitzen. Natürlich gibt es hier auch Ausnahmen, wie z.B. für Dravograd, Ravne na Koroškem, Muta und Radlje ob Dravi. Ich stellte außerdem fest, dass die deutschen Ortsnamen heutzutage nur noch wenig verwendet werden.
Ključne besede: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 3645; Prenosov: 310
Celotno besedilo (7,02 MB) |
