Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 669; Prenosov: 117
Celotno besedilo (782,91 KB)

VLOGA IN POMEN MATIJE SENKOVIČA V SLOVENSKI PEDAGOGIKI
Lea Štante, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen Matije Senkoviča v slovenski pedagogiki.Kljub vidnemu delovanju na pedagoškem področju je bolj ko ne ostal spregledan.Glede na njegov prispevek k slovenski pedagogiki pa si gotovo zasluži večjo pozornost.Biografskemu orisu Matije Senkoviča sledi zgodovinska obravnava njegovega obdobja. Deloval je namreč v času številnih zgodovinskih preobratov, ki so vplivali tudi na šolstvo, šolski sistem in pedagoška gibanja.Med njimi je bila tudi reformska pedagogika, ki je zahtevala notranjo preobrazbo slovenskega šolstva in slovenske šolske zakonodaje. Velik del napredno mislečega učiteljstva pa se je priključil še k eni reformni akciji - k reformi notranjega šolskega dela, ki je znana pod imenom delovna šola. Senkovič je znan predvsem kot predstavnik delovne šole, vendar pa je ostalo spregledano njegovo zavzemanje za formalne stopnje, značilne za herbartizem.
Ključne besede: Matija Senkovič, 1. polovica 20. stoletja, šolstvo, šolska zakonodaja na Slovenskem, Herbart, herbartizem, reformska pedagogika, delovna šola, delovna pedagogika, pedagogika delovne šole.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2010; Ogledov: 2937; Prenosov: 386
Celotno besedilo (656,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.

Na vrh