SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MATERINSTVO IN KARIERA
Irena Maselj, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se v ospredje postavljata na eni strani konkurenca v poslovnem svetu ter na drugi strani družina in njena vloga v današnji vse bolj spreminjajoči se družbi. Močno je prisotna potreba po vedno večjem zaposlovanju žensk in seveda s tem tudi mater. Zato se le-te rade odločajo za poklic in s tem neodvisnost, tako pa se tudi oddaljujejo od svoje prvotne vloge matere in gospodinje. Prihaja do neizbežnega problema, kako uskladiti prvotno vlogo z novo. Skozi diplomsko nalogo bom poizkušala poiskati rešitve in predloge, ki bi prispevali k boljši uskladitvi materinstva in kariere.
Ključne besede: Materinstvo, kariera, položaj žensk (v družbi, na trgu delovne sile), certifikat »družini prijazno podjetje«
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3132; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (405,83 KB)

3.
4.
VPLIV MATERINSTVA NA POKLICNO ŽIVLJENJE
Irena Rems, 2011, diplomsko delo

Opis: Večina zaposlenih žensk in mater se sooča s problemom, kako učinkovito uskladiti družinsko in poklicno življenje. V diplomski nalogi smo predstavili položaj žensk, predvsem mater, ki se srečujejo s težavami usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti. V teoretičnem delu smo se dotaknili natalitete-rojstva otrok na Slovenskem, nosečnosti in varstva pri delu nosečnic. Izdelali smo podroben pregled zakonov in zakonske podlage v Republiki Sloveniji. Obravnavali smo Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter Zakon o delovnih razmerjih. Podrobneje smo se osredotočili na usklajevanje dela in družine, kakšna je delitev dela znotraj družine med partnerjema, kakšni so načini zaposlovanja žensk v vlogi matere in kakšna je njihova odsotnost z dela (bolniški absentizem). Diplomska naloga nudi tudi vpogled v pomen pridobitve »Certifikata družini prijazno podjetje«, ter kako vpliva na delo žensk v podjetju. Empirični del zajema raziskavo, katera zajema žensko populacijo. Z njo smo želeli ugotoviti ali starost vpliva na sklenitev delovnega razmerja, je število otrok povezano z nadurnim delom in kakšna je pomoč partnerja pri družinskih opravilih. Skozi diplomsko nalogo smo analizirali probleme v zvezi z usklajevanja poklicnega in osebnega življenja slovenskih mater. Skušali poiskati rešitve in predloge, ki bi prispevali k boljši uskladitvi materinstva in poklicnega življenja.
Ključne besede: Ključne besede: materinstvo, poklicno življenje, zakonodaja, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 1507; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (717,22 KB)

5.
NADOMESTNO MATERINSTVO, PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV IN PREDLOG UREDITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Srečko Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Z razvojem medicine so se tudi na področju materinstva oziroma starševstva zgodile bistvene spremembe. Nekoč je lahko ženska postala mati oziroma sta moški in ženska lahko postala (biološka) starša otroku le po naravni poti – s spolnim odnosom. V kolikor jima to ni bilo dano, je bila edina možnost, da postaneta starša, s posvojitvijo (tujega) otroka. Razvoj medicine je omogočil različne načine zdravljenja neplodnosti. V primeru, da je imela ženska težave z zanositvijo, se ji je omogočilo ustrezno zdravljenje (hormonske terapije), ali pa se je izvedel postopek umetne oploditve. S pomočjo medicine je tako lahko ženska zanosila in rodila otroka, ki je bil biološko povezan vsaj z enim izmed staršev (če se je pri postopku umetne oploditve uporabila spolna celica darovalca/darovalke). Težava se je pojavila, ko ženska zaradi zdravstvenih razlogov ali kljub zdravljenju neplodnosti ni mogla zanositi in donositi otroka. Rešitev se je ponudila v nadomestnem materinstvu, pri katerem se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka za drugo žensko oziroma starša in jima otroka po rojstvu za vedno izročila. V kolikor zdravljenje neplodnosti kot pomoč paru, da postaneta starša, še ne povzroča negativnih odzivov, je negativnih odzivov že več pri zdravljenju neplodnosti s pomočjo spolne celice (anonimnega) darovalca (možnost izbire, kakšnega otroka želimo). Vsekakor veliko negativnih odzivov sproža nadomestno materinstvo kot nova in vse pogostejša možna oblika materinstva oziroma starševstva. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu najprej obravnavam različne oblike materinstva oziroma starševstva, kadar par ne more dobiti otroka po naravni poti – s spolnim odnosom. Posebni poudarek je na nadomestnem materinstvu – tako medicinski kot pravni vidik. Navedeni so tudi najpogostejši etični in pravni pomisleki v zvezi z institutom nadomestnega materinstva. V nadaljevanju je prikazana ureditev nadomestnega materinstva v nekaterih državah. Ureditev tega področja sega od absolutne prepovedi do dovoljenosti in ponekod države s svojimi ukrepi sploh ne posegajo na to področje. ZDA na zvezni ravni tega področja nimajo urejenega in je tako vsaki posamezni državi prepuščeno, na kakšen način in če bo to sploh urejala. Predstavljeni so tudi nekateri mednarodni akti, ki se posredno ali neposredno nanašajo na nadomestno materinstvo. V drugem delu obravnavam, kako je nadomestno materinstvo urejeno v Sloveniji in s kakšnimi težavami se že srečujemo zaradi različne mednarodnopravne ureditve nadomestnega materinstva. Poskušam podati odgovor na vprašanje, ali naj bo nadomestno materinstvo dovoljeno v Sloveniji, zakaj in pod kakšnimi pogoji in kako bi dovolitev nadomestnega materinstva (seveda pod strogimi pogoji in omejitvami) vplivala na veljavne predpise. V tem, drugem delu bi se osredotočil predvsem na to, da bi potrdil ali ovrgel posamezne hipoteze.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, nameravana (bodoča) starša, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševske pravice
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 3586; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (1006,12 KB)

6.
Pravni in etični vidiki darovanja spolnih celic
Metka Šarfer, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pravni in etični vidiki darovanja spolnih celic opisuje aktualno in zanimivo tematiko sodobnega časa. Dobiti otroka, pravijo, je nekaj najbolj normalnega na svetu. Vendar to ne velja za vsakogar, saj ima vse več ljudi težave z neplodnostjo, ki je dandanes postala že resna težava. V zgodovini je plodnost veljala za cenjeno vrednoto, medtem ko je bila neplodnost nezaželen in zaničevan pojav, ki so ga reševali predvsem s posvojitvami in ločitvami, danes pa imata veliko vlogo pri reševanju problema napredek v znanosti in medicini ter tudi večja osveščenost družbe. Neplodnost sicer ni več obsojana, še vedno pa ostaja tabu tema in je deležna pomilovanja, predvsem s strani tistih, ki niso imeli problemov pri načrtovanju družine. Nekateri med nami, ki trpijo za neplodnostjo, nikoli v življenju ne bi občutili veselja ob rojstvu otroka brez pomoči širokosrčnih posameznikov, ki so bili pripravljeni darovati spolne celice. Metodologija raziskovanja: v magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. S pomočjo ustrezne domače in tuje literature ter internetnih virov smo predstavili teoretična izhodišča z medicinskega, etičnega in pravnega področja darovanja spolnih celic in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov v raziskovalnem procesu smo kot raziskovalni instrument uporabili kvantitativno metodologijo. Tehnika zbiranja podatkov je bila anketni vprašalnik, ki je bil namenjen anketiranju splošne javnosti, in sicer med naključno izbranimi prebivalci Maribora in okolice. Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 60 anketiranih, v starosti nad 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica anketiranih ni dovolj ozaveščena o darovanju spolnih celic. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do omenjene tematike. Vsi anketirani pa podpirajo možnost zanositve z biomedicinsko pomočjo. Sklep: z analizo podatkov smo ugotovili, da je potrebna boljša informiranost splošne javnosti o darovanju in prejemanju darovanih spolnih celic. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti, saj je neplodnost v današnjem času velik problem. Treba je povečati število darovalcev ter darovalk spolnih celic in na ta način zmanjšati čakalni seznam za prejemanje celic, s čimer bomo pripomogli k večji rodnosti v svoji državi.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, neplodnost, darovanje spolnih celic, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev, nadomestno materinstvo.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1519; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje
Sandra Kupčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredinjamo na prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje. Pričujoče delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavimo rodnost nasploh in dejavnike rodnosti: kateri dejavniki vplivajo na odločitev za materinstvo; kdaj je pravi čas za materinstvo; dejavniki, ki vplivajo na odlaganje materinstva in splošno o tem pojavu v Sloveniji. Opredelimo tudi pojem odgovornega starševstva, katerega pomen v zadnjih letih narašča. V empiričnem delu se osredotočamo na raziskavo. Raziskava je sestavljena iz intervjujev 20 sogovornic iz ptujskega območja. Sogovornice razvrstimo v dve skupini: polovica izmed sogovornic je vstopila v prvo materinstvo pred svojim 25. letom starosti, druga polovica pa po 35. letu. Zanima nas, kaj je vplivalo na njihovo odločitev za rojstvo otroka; katere so prednosti in slabosti odloženega materinstva ter prednosti in slabosti zgodnjega materinstva z vidika njihovih izkušenj; kakšen pomen pripisujejo materinstvu in kako ga doživljajo; katere spremembe jim je prineslo rojstvo otroka; kako usklajujejo družino – delo – gospodinjstvo – prosti čas; kaj jim predstavlja pojem odgovornega starševstva in v kolikšni meri ga uresničujejo same ter kakšen vpliv ima na vzgojo otrok izobrazba. Rezultati raziskave kažejo, da so matere, ki so prvič rodile po 35. letu starosti, večinoma tako želele, saj so pred rojstvom prvega otroka želele biti finančno neodvisne in v dobri partnerski zvezi. Matere, ki so prvič rodile pred 25. letom, pa so po večini želele biti mlade mame. Polovica intervjuvank, ki so prvič rodile pred 25. letom, je zanosila nenačrtovano. Druga polovica je nosečnost načrtovala. V drugi skupini intervjuvank, materinstvo po 35. letu, je nenačrtovano zanosila le ena, ostalih 9 pa je nosečnost načrtovalo. Večini intervjuvank se zdita najpomembnejši skladna partnerska zveza in skupna odločitev za otroka, odgovori obeh skupin pa so si podobni tudi glede na to, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni pred odločitvijo za otroka. Intervjuvanke obeh skupin izpostavljajo finančno neodvisnost, dobro partnersko zvezo, rešen stanovanjski problem. K prednostim odloženega materinstva intervjuvanke uvrstijo večjo odgovornost, večjo čustveno stabilnost, zrelost in uživanje mladosti. Med slabosti odloženega materinstva navedejo slabšo fizično pripravljenost in manjšo potrpežljivost. Intervjuvanke, ki so rodile po 35. letu, imajo v primerjavi z drugo skupino intervjuvank višjo izobrazbo. Izpostavijo tudi pozitivne spremembe, ki jih je prineslo rojstvo otrok, npr. večja povezanost med partnerjema. Nekatere intervjuvanke, ki so matere postale pred svojim 25. letom, izpostavijo spremembe v odnosu med partnerjema po rojstvu otrok, tj. negativne spremembe, kot npr. pomankanje časa za partnerja (sprejetje dejstva, da s partnerjem nista več sama). Vse intervjuvanke utemeljijo, kaj jim pomeni odgovorno starševstvo. Izrazijo prepričanje, da je njihovo starševstvo odgovorno, pri čemer se njihovi odgovori razlikujejo. Odgovori druge skupine intervjuvank, matere po 35. letu, so bolj »zreli«. Kot odgovorno starševstvo mlajše intervjuvanke navedejo skrb za otroka, delo z otroki, postavljanje otroka na prvo mesto, zagotavljanje materialnih dobrin. Starejše matere temu dodajajo še zagotavljanje otrokove varnosti, podporo, vzgojo in usmerjanje, učenje vrednot, postavljanje mej.
Ključne besede: materinstvo, odloženo materinstvo, starševstvo, odgovorno starševstvo, rodnost.
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1721; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (741,09 KB)

8.
ŽENSKE IN VODENJE
Ana Hauptman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vodenje in ženske kot voditeljice. Ugotovili smo, da vodenje kot tako, pomembno vpliva na poslovanje podjetja, kar smo potrdili tudi pri hipotezah. Prav je, da se podjetje oziroma organizacija zna odločiti za pravilen pristop k vodenju, saj bo le tako zagotovljen dolgoročen uspeh. Po navadi je veljalo, da so moški predstavniki tisti, ki zastopajo vodilna mesta, vendar to danes ni več pravilo. Ženske so prav tako sposobne in izobražene, vendar je veliko nevidnih ovir, ki jim onemogočajo vstop na višje položaje. Država sicer ureja pravno podlago enakopravnosti, ampak v praksi je stanje drugačno. Kot smo ugotovili, so moški na vodstvenih položajih še vedno bolj zaželeni kot ženske. Podjetja bi morala biti pripravljena sprejeti žensko na vodilni položaj in ji omogočiti uspešno kariero. Ženske pa bi se morale zavedati svoje vrednosti in biti samozavestnejše. Kljub temu opažamo, da se stanje vsekakor izboljšuje, vendar so ti procesi dolgotrajni, zato bo potrebno še veliko truda, da se ženske začnejo uveljavljati na vodilnih položajih v večjem številu.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, izobrazba žensk, kariera, materinstvo, ovire za ženske pri karieri, ženske na vodilnih položajih
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 705; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (676,20 KB)

9.
Nadomestno materinstvo pri nas in po svetu
Urša Deban, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj novih, sodobnih reproduktivnih tehnik je omogočil uporabo nadomestnega materinstva, ki ga uporablja čedalje več parov, pa tudi posameznikov po celem svetu. Sedaj lahko tudi ženske brez maternice dobijo otroka, ki je genetsko povezan z njimi. V delu smo ugotavljali, kaj sploh je nadomestno materinstvo, kdo sodeluje v tem procesu ter zakaj, zakonske omejitve pri nas in po svetu in kako v tem procesu ravna medicinska sestra. Pregledali smo strokovna dela različnih avtorjev ter slovensko in tujo zakonodajo, ki obravnava to področje. Primera nadomestnega materinstva v Sloveniji nismo zasledili, v zakonodaji pa je ta praksa onemogočena. V nekaterih drugih državah je dovoljeno vsem, spet drugje je dovoljeno samo določeni populaciji, ali pa so dovoljene samo nekatere oblike nadomestnega materinstva. Medicinska sestra, ki se v tem procesu znajde, mora upoštevati vse etične in zakonodajne predpise. Tema je sicer precej raziskana, vendar se vedno znova odpirajo nova vprašanja o etični in moralni sprejemljivosti te prakse.
Ključne besede: Ključne besede: nadomestno materinstvo, zakonodaja, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1000; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (853,30 KB)

10.
ZUNAJTELESNA OPLODITEV Z DAROVANIMI SPOLNIMI CELICAMI
Ana Vilčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj medicine in razvoj vedno novih tehnik v medicini je na področju oploditve in zanositve prinesel velike inovacije in spremembe. Pred tem razvojem je par otroka lahko spočel le po naravni poti, če pa sta pri tem naletela na težave, jim zdravstvo ni ponujalo nobenih rešitev, razen možnosti posvojitve otroka. Vendar pa je tako potreben razvoj ponudil hormonsko zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Število neplodnih parov je iz leta v leto večje. Darovanje spolnih celic pa pomeni nadvse altruistično dejanje ljudi, ki omogoča, da ženska rodi otroka, ki je vsaj z enim iz med staršev tudi biološko povezan in za par pomeni uresničitev njunih sanj in ciljev. Darovanje mora biti brezplačno in anonimno, razen v primeru hudih zdravstvenih težav otroka. V Sloveniji imamo pravno ureditev, ki upošteva razmere v našem prostoru. Čeprav je bila pozno sprejeta, pa gre v korak z razvojem medicine. Naša zakonodaja je usklajena z mednarodnimi dokumenti, ker je svet vedno bolj povezan, se pojavlja potreba po poenotenju posameznih področji.
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravljenje neplodnosti, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 904; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (463,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici