| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Pravna in etična vprašanja reproduktivnega turizma
Maja Arlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Reproduktivni turizem ali čezmejna reproduktivna pomoč, zajema potovanja oseb iz države stalnega prebivališča v drugo državo, z namenom, da bi tam prejeli reproduktivno storitev, ki v njihovi državi ni dovoljena ali ni na voljo. Takšen pojav sicer ni novost, se pa zaradi razvoja reproduktivnih tehnologij, cenejših letalskih kart in vse pogostejših težav parov z neplodnostjo hitro razvija. Med-tem ko v svetu že nekaj časa predstavlja predmet mnogih diskusij, saj se pravne ureditve reproduktivnih storitev zaradi različnih etičnih, pravnih in verskih vidikov posameznih držav močno razlikujejo, v Sloveniji ni raziskav, ki bi ocenile vzrok in pojavnost reproduktivnega turizma. Pravna raznolikost je v mnogih državah najpogostejši vzrok iskanja čezmejne pomoči, zato so strokovnjaki v preteklih letih že večkrat poskušali z usklajevanji, a do zdaj še neuspešno. Sicer spada Slovenija v sam vrh izvedbe reproduktivnih postopkov, tako da se slovenski pacienti ne odpravljajo v tujino zaradi želje po boljši kakovosti zdravljenja, se pa tako kot večina ostalih držav, tudi Slovenija sooča s pomanjkanjem darovanih spolnih celic. Ravno dolge čakalne liste so pri nas najpogostejši vzrok reproduktivnih potovanj. Cilj magistrskega dela je bila raziskava vzroka, posledic, pojavnih oblik in najaktualnejših pravno etičnih razprav reproduktivnega turizma. Čeprav se na prvi pogled zdi, da prinaša reproduktivni turizem več težav kot koristi, temu vendarle ni tako in ravno možnost čezmejne reproduktivne pomoči marsikomu omogoči močno želeno starševstvo, kljub temu da v matični državi to ni bilo izvedljivo. Ob vzpostavitvi mednarodnega registra reproduktivnih postopkov, povišanju zneska povračila darovalcem spolnih celic ter ozaveščanju pacientov o potencialnih težavah, s katerimi se lahko soočijo, bi lahko tudi ta pojav začeli obravnavati kot ljudem koristen.
Ključne besede: reproduktivni turizem, čezmejna reproduktivna pomoč, pravna vprašanja, etična vprašanja, neplodnost, zdravljenje neplodnosti v tujini, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 662; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Stališča mladih do žensk brez otrok
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Ključne besede: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 690; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Nadomestno materinstvo
Sara Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Napredek v tehnološkem razvoju je pripomogel tudi k razvoju novih, sodobnih reproduktivnih tehnik in s tem omogočil uporabo nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo je ena izmed možnosti, za katero se odločijo tako heteroseksualni, kot homoseksualni pari, ki si želijo ustvariti življenje z otroki. Nadomestno materinstvo je praviloma posledica postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo,kjer pride do nosečnosti nadomestne matere na ne tradicionalen način, torej na drugačen način kot s spolnim odnosom. Ženska oziroma nadomestna mati v večini primerov za denar ali za neko korist zanosi in rodi otroka v dogovoru s tretjo osebo, ki potem tega otroka posvoji. Večina teh nadomestnih mater je iz nižjega kastnega sistema, kjer jih družine prisilijo v tovrstno dejanje, da se lahko preživijo. Maternice teh žensk so uporabljene kot tovarne za najem. In s tem se kaže izkoriščanje žensk v socialnih stiskah za nadomestno materinstvo, otroka pa ponižuje na raven stvari, s katero je dopustno trgovati. Trgovanje z otroki je kvalificirana oblika trgovanja z ljudmi, s katerim se ukvarjajo številne kriminalne združbe, katerim je cilj dodaten zaslužek. Z denarjem lahko kupiš marsikaj, pri nadomestnem materinstvu pa se z odkupom otroka, otrok odtuji od prsi matere in tu se postavlja vprašanje, ali ima človeško življenje ceno in ali je tako dejanje etično in moralno sprejemljivo, saj, ni v skladu s človekovimi pravicami in dostojanstvom žensk. Po svetu je na tisoče sirot, ki nimajo družine, zato ne bi smelo biti nobene potrebe po takih potencialno suženjskih oblikah poti do otroka, samo zato, da starši dobijo v roke svoj genski material. Kdor iskreno čuti notranjo potrebo po tem, da bi skrbel za otroka in ga imel rad, jo lahko odlično in v celoti poteši tudi s tujim otrokom.
Ključne besede: diplomske naloge, nadomestno materinstvo, izkoriščanje žensk, trgovanje z ljudmi
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

5.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 556; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini
Magdalena Dugan, 2018, magistrsko delo

Opis: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Ključne besede: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 825; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (979,77 KB)

7.
Nadomestno materinstvo in varstvo otrokovih koristi
Suzana Kraljić, 2015, strokovni članek

Opis: Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo, saj pomeni, včasih celo ultima ratio, možnost pridobitve otroka, ki ga pari niso mogli pridobiti po naravni poti. Države članice EU danes vodijo dokaj enotno politiko na tem področju ter prepovedujejo nadomestno materinstvo, vendar pa je npr. dovoljeno v posameznih državah ZDA, na Tajskem, Rusiji in Indiji, kamor odhajajo z namenom pridobitve otroka po poti nadomestnega materinstva tudi "evropski" pari. Nadomestno materinstvo pomeni danes še mnoga odprta pravna vprašanja, s katerimi se posledično ukvarjajo tako nacionalna sodišča kakor tudi ESČP in SEU (npr. zadevi C-363/12 in C-167/12). V pričujočem primeru Paradiso in Campanelli proti Italiji so se italijanska sodišča ukvarjala s problematiko veljavnosti posvojitve, izigranjem prava ter neskladnostjo z italijanskim javnim redom, zaradi česar je bil otrok nameravanim staršem odvzet. Zaradi takšne odločitve italijanskega sodišča je bila vložena pritožba na ESČP ter zatrjevana kršitev 8. člena EKČP. ESČP je ugotovilo kršitev, saj je potrdilo, da je med pritožnikoma in otrokom bilo vzpostavljeno de facto družinsko življenje, kljub pomanjkanju bioloških vezi. Priznana jima je bila odškodnina, a otrok jima ni bil vrnjen, zaradi česar sta se pritožila na Veliki senat ESČP.
Ključne besede: družinsko pravo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, Sodišče EU
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 568; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (370,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Vključenost matere v šolanje otroka in njena samoocena življenjskega zadovoljstva
Tina Mastnak, 2017, magistrsko delo

Opis: Individualizacijski proces, ki ga je moč občutiti tudi (ali predvsem) v zasebni sferi družine, znotraj katere se je s postmodernim prestrukturiranjem zasebnih razmerij ustvaril prostor, namenjen poveličevanju otroške dragocenosti in popolnosti, ustvarja problem naše raziskave – samouresničitev ženske preko materinske vloge, njena ocena zadovoljstva z življenjem in posledična vključenost v šolanje otroka. Opisali smo načrtovanost procesa odločitve za otroka in premišljenost vzgoje kot pomembnega procesa oblikovanja otroka po starševskih, predvsem materinskih željah in aspiracijah. V poglavju o materinstvu kot enem izmed najmočnejših ideoloških konstruktov smo se dotaknili diskurza materinstva, zavitega v mite in patriarhalne norme, ki možnost odločitve za otroka zavijajo v navidezno svobodo izbire. Dotaknili smo se tudi narcisizma in starševstva ter določanja otrokove vloge glede na starševske narcisistične projekcije. V nadaljevanju smo za potrebe empirične analize opredelili tudi učno uspešnost otroka in vključenost staršev v šolanje otroka ter zaključili s pregledom pojmov zadovoljstva in samouresničitve matere predvsem znotraj družine. V empiričnem delu smo raziskovali zaznavanje materinstva in materinske vloge z občutki samouresničitve, prikrajšanosti in svobodne izbire za otroka pri materah osnovnošolskih otrok. Zanimalo nas je predvsem, ali so se matere za otroka odločile svobodno in ali se z odločitvijo za materinstvo počutijo bolj samouresničene ter bolj zadovoljne z življenjem v celoti in posledično, kakšna je na podlagi tega materinska vključenost v šolanje otroka ter kakšna je povezava med samooceno zadovoljstva z življenjem in vključenostjo v šolanje otroka. Ugotovili smo, da so pojmi otroka, materinstva in družine, ki so na videz enoznačni, tudi polisemični, večpomenski in da so se ti pojmi iz relativno stabilnih nosilcev identitete posameznika skozi čas spremenili. Odločitev za otroka je ženska svobodna odločitev, zaradi katere se matere počutijo samouresničene in bolj zadovoljne z življenjem. Materinska vključenost v šolanje otroka je precej visoka, obstajajo pa razlike v vključenosti mater glede na njihovo delovno aktivnost, samooceno otrokove učne uspešnosti, njene občutke samouresničitve preko materinske vloge in število otrok. Materinska samoocena zadovoljstva z življenjem je pozitivno povezana z vključenostjo v šolanje otroka, torej se matere, ki ocenjujejo svoje zadovoljstvo višje, bolj vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: družina, otrok, materinstvo, samouresničitev, vključenost v šolanje otroka, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
POGODBA O ZAPOSLITVI IN NOSEČNOST
Anja Žinič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Odločitev za materinstvo bi morala biti najenostavnejša in hitra odločitev, a dandanes ni taka. Ženske se vključujejo na trg dela, ker hočejo biti enakovredne moškim tako v poslovnem svetu kot doma – želijo biti enakovredne sohraniteljice družine. Zato se vse več izobražujejo in posledično kasneje vstopajo v delovna razmerja in materinstvo prelagajo na kasnejše obdobje, ko čutijo, da služba zaradi nosečnosti ne bo ogrožena. Z diplomskim delom sem želela izpostaviti probleme, s katerimi se srečujejo predvsem ženske delavke, ki se odločajo za materinstvo. Zaposlene ženske, ne glede na vrsto zaposlitve, nosečnost načrtujejo, da se izognejo morebitni izgubi službe, da se finančno osamosvojijo, si dokončno zgradijo kariero in rešijo stanovanjski problem. Kljub skrbnemu načrtovanju pa 38 odstotkov žensk, ki so sodelovale v anketi, v sebi še vedno nosi strah pred izgubo službe zaradi nosečnosti. Glede na rezultate ankete delodajalci kljub zakonski prepovedi na zaposlitvenih razgovorih še vedno velikokrat zastavljajo vprašanja o zakonskem stanu in načrtovanju družine. Ne glede na vse pa so anketiranke povedale, da se na delovnem mestu dobro počutijo in da so naloge, ki jih opravljajo v službi, njihovemu stanju primerne.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pogodba o zaposlitvi, noseča delavka, materinstvo, dopust
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici