| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ABSTRAKTNO SLIKARSTVO - MARIJAN TRŠAR
Petra Zmrzlikar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Abstraktno slikarstvo – Marijan Tršar« je bil raziskan Tršarjev način ustvarjanja njegovih abstraktnih slik. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomskega dela. Za razumevanje fenomena abstraktnega slikarstva sem v teoretičnem poglavju najprej pojasnila zgodovinski razvoj abstraktnega slikarstva. Tako spoznamo položaj, v katerem se je znašel Marijan Tršar. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Tršarju, zato obravnavam njegovo slikarsko pot, njegov pogled na abstrakcijo ter dodajam interpretacijo njegovih abstraktnih del, ki so ključnega pomena za izhodišče mojih dejanskih rezultatov pri praktičnem delu. Osrednji cilj naloge je v praktičnem poglavju, kjer sem podobno upodabljala abstraktne slike, kot jih je izvedel Tršar. Zanimal me je predvsem njegov pristop z novo tehniko ustvarjanja, to je s tehniko polivanja in prelivanja, ki sem ju uporabljala v svojem ustvarjalnem procesu. Za dodatno popestritev lastnih slik sem izvedla še tehniki kapljanja in škropljenja ter tako slikam dodala življenje. Sledi analiza lastnih likovnih del in predstavitev konstrukcije osebnega ustvarjalnega procesa. Lastna likovna izkušnja je podana za lažje razumevanje osebnega doživetja pri abstraktnem ustvarjanju.
Ključne besede: abstraktno slikarstvo, slovenski likovni prostor, Marijan Tršar, Vasilij Kandinski, slikarstvo Marijana Tršarja, tehnika polivanja, tehnika prelivanja
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 2057; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

2.
Umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922 - 2010)
Tjaša Šavorič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922–2010), ki ga je oblast zaradi kršitve kulturnega molka uvrstila v krog izdajalcev domovine. Marijan Tršar je z opremo Balantičevega Sonetnega venca in ilustriranjem domobranskih publikacij kršil predpisani kulturni molk in zato že med vojno naletel na neodobravanje s strani Osvobodilne fronte. Marijan Tršar je študiral slikarstvo v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki je bila vzgojena v tradicionalnem realizmu in se je nato pod vplivom zahodnoevropske umetnosti preusmerila k novemu likovnemu jeziku. Bil je eden od ustanoviteljev prve modernistične Skupine 53, član Ljubljanske grafične šole in pomemben kopist srednjeveških fresk. S svojimi umetnostnozgodovinskimi besedili in kritikami ter pedagoško dejavnostjo (bil je dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) je pomembno zaznamoval slovenski prostor druge polovice 20. stoletja. Razstavljal je na več kot dvestotih razstavah in napisal več kot dvajset knjig, med njimi tudi kot prvi v Jugoslaviji poglobljeno študijo o Vasiliju Kandinskem. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljeno stanje raziskav, življenjepis o umetniku ter njegovo likovno in teoretično delovanje. Stanje raziskav o Marijanu Tršarju ponuja vrsto iztočnic in možnih smeri, v katerih bi umetnika veljalo raziskovati naprej. Pokazalo se je, da je Tršar bil in še zmeraj je deležen le malo pozornosti umetnostnozgodovinske stroke, zato se pri preučevanju umetnikovega življenja in ustvarjanja soočamo z umanjkanjem njunega ovrednotenja in družbene kontekstualizacije. V nalogi je biografija predstavljena s podatki, pridobljenimi iz že obstoječe literature o umetniku, dopolnjena je s pričevanji Tršarjeve družine in z dokumenti, ki se hranijo v različnih nacionalnih ustanovah in umetnikovi zapuščini. V poglavjih o likovnem in teoretičnem ustvarjanju je predstavljeno Tršarjevo delo in njegova recepcija; pri tem je izpostavljena umetnikova slaba poznanost in izločenost iz povojnega likovnega dogajanja na Slovenskem (do leta 1991). V drugem delu naloge je Tršarjevo ustvarjanje analizirano v luči njegovih dnevniških zapisov, ki so nastali med letoma 1947 in 1959. Predstavljena so Tršarjeva razmišljanja, ki jih je med drugim zaznamoval vpliv Božidarja Jakca, študij na novoustanovljeni ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti, socialistični realizem in vpliv evropskih pionirjev modernistične umetnosti. V nalogi so dnevniški zapisi soočeni s sočasnimi slikarskimi, risarskimi in grafičnimi deli, ki ilustrirajo likovne težnje in poskuse mladega slikarja. Medsebojni vpliv teoretičnega in umetniškega ustvarjanja je bil zelo močan. Tršarjeve dnevniške izpovedi odražajo neposredno osebno izkušnjo slikarja, ki je preizpraševal lastno slikarsko delo in se soočal s potrebo, da v besedi predstavi zakonitosti likovnega jezika, ki so sicer skrite gledalcu in publiki. Avtorica magistrske naloge Tršarjeva neprestana razmišljanja o umetnosti, ki se kasneje kažejo v obsežni kritiški dejavnosti, razume kot nujno pomembno dodano vrednost likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: Marijan Tršar, dnevniški zapisi, socialistični realizem, Skupina 53, Akademija za upodabljajočo umetnost, slovenska povojna likovna umetnost, kulturni molk, nadzor umetnikov
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 801; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici