| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno skupino druga triada osnovne šole
Maja Miketek, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodobna osnovna šola teži k čim bolj aktivnem vključevanju učencev v pouk. Učitelji bi se morali zavedati, da pouk naravoslovja ne sme biti le zbirka informacij in znanja. Različne metode podajanja znanja lahko naredijo spoznavanje naravoslovja zabavno, prijetno in zanimivo. Otroci raje spoznavajo naravo v naravi kot pa v učilnici. Eno lepših učilnic v naravi omogoča Mariborski otok. Večina ljudi ga pozna kot kopališče, vendar je Mariborski otok veliko več kot to. Je zaščiteno območje v naravovarstvenem in kulturnem smislu. Ker je zanj značilna velika rastlinska in živalska pestrost, lahko poteka v tej učilnici veččutno raziskovalno učenje. Neposreden stik z rastlinami in živalmi ter spoznavanje narave z vsemi čutili, prebudi v učencih naravno začudenje, občudovanje in radovednost. Vključevanje ekskurzij na Mariborski otok ter učenčevo samostojno delo in raziskovanje, razvija odnos do naravoslovja kot predmeta in narave. Tak način učenja ima tudi vzgojno vrednost. Med ekskurzijo nastaja sproščeno demokratično vzdušje, učenci razvijajo medsebojno komunikacijo in spoštovanje. Individualne razlike posameznikov izginejo. V diplomski nalogi so predstavljene naravoslovne aktivnosti, ki se lahko izvajajo na Mariborskem otoku in so primerne predvsem za učence 4., 5. in 6. razredov. Naloge so zastavljene tako, da učenci z njimi razvijajo prostorske predstave, povezujejo teorijo s prakso ter širijo svoje znanje.
Ključne besede: naravoslovje, ekskurzija, Mariborski otok, učne metode
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

2.
Učna pot po Mariborskem otoku
Simona Štrucl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem izdelala predlog učne poti po Mariborskem otoku na Reki Dravi. Predhodno sem si ogledala teren, kjer sem določila primerne delovno opazovalne postaje, ovrednotila aktivnosti, ki jih je možno izvesti na Otoku in ocenila varnostni vidik obiska. Z učnimi temami gozd in celinske vode, iz učnega načrta naravoslovje 7. razred in osnove ekologije in življenjska pestrost , iz učnega načrta biologija 8. razred, sem predstavila primer izvedbenega načrta za obisk učne poti v okviru naravoslovnega dne na Mariborskem otoku, za ciljno skupino 7. in 8. razred osnovne šole. V učnem načrtu je poudarjeno, da se naj teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja, raziskovanja in eksperimentalnega dela, kar sem upoštevala v pripravi naravoslovnega dne. Za posamezno opazovalno delovno postajo sem izdelala naravoslovne aktivnosti v obliki delovno opazovalnih listov, s katerimi sem si prizadevala, da so vsi učenci aktivni pri delu na terenu in spoznajo naravo od blizu.
Ključne besede: Mariborski otok, učne poti, učni načrt, terensko delo, naravoslovni dan
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1631; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Primerjava učinkovitosti virtualnega in klasičnega terenskega dela pri pouku biologije in ekologije v osnovni šoli na primeru učne poti Mariborski otok
Miro Puhek, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo predstavili primerjavo klasičnega in virtualnega terenskega dela. Poudarek raziskave je na določanju učinka posameznega načina dela pri poučevanju bioloških ter ekoloških vsebin v zadnji triadi osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. V analizi so učenci opravljali naloge na učni poti Mariborski otok. Naloge smo tudi digitalizirali in predstavili s pomočjo Geopedie. Raziskavo smo izvedli jeseni 2011, v njej pa je sodelovalo 464 učencev (od 6. do 9. razreda) iz enajstih mariborskih osnovnih šol. V rezultatih smo ugotovili majhne razlike v povezavi z učinkovitostjo pridobivanja znanja med obema načinoma dela, pri čemer se je vsak izmed načinov izkazal s svojo kakovostjo. S klasičnim terenskim delom je bila večina učencev učinkovitejša predvsem v nalogah, kjer so si lahko pomagali z neposredno izkušnjo. Po drugi strani so se učenci na virtualnem terenskem delu bolje izkazali v nalogah, kjer je računalnik zagotovil dodatno informacijo. Hkrati smo izvedli tudi anketiranje osnovnošolskih ter srednješolskih učiteljev, pri čemer nas je zanimala predvsem pogostost izvajanja terenskega dela, ovire, s katerimi se učitelji pri tem spopadajo, ter stališča učiteljev o klasičnem in virtualnem terenskem delu. V anketiranju je sodelovalo 386 učiteljev, in sicer predvsem biologov, geografov ter naravoslovcev. Učitelji dojemajo terensko delo kot izredno pomembno metodo, ki služi predvsem spodbujanju izkustvenega učenja v naravi. Stališča učiteljev do virtualnega načina dela so večinoma pozitivna, vendar le kot dodaten pripomoček, nikakor pa ne kot nadomestilo klasičnega načina terenskega dela.
Ključne besede: biologija, ekologija, izobraževanje, Mariborski otok, ovire, primerjava učinkovitosti, terensko delo, virtualno terensko delo.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1526; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
NOVA BRV ZA PEŠCE IN KOLESARJE NA MARIBORSKI OTOK
Danijel Zorec, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga se sooča z možnostjo postavitve nove brvi za pešce in kolesarje na Mariborski otok, ki bi s svojo pojavitvijo omogočila nov potencial prostora v rekreativnem, turističnem in povezovalnem smislu. Kljub številnim naravovarstvenim omejitvam na območju Mariborskega otoka je namen projektne naloge pokazati, da brv kot infrastrukturni objekt ob upoštevanju smernic danega prostora ne degradira, temveč ga nadgradi. V prvem delu je naloga posvečena analizi lokacije in smiselnosti brvi na dani lokaciji, osrednji projektni del naloge pa je namenjen konstrukcijski in arhitekturni zasnovi brvi skupaj s statičnim preračunom in dimenzioniranjem same brvi.
Ključne besede: inženirska arhitektura, brv, lesen most, Mariborski otok
Objavljeno: 08.09.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (74,38 MB)

5.
Zgodovina dravskih hidroelektrarn med Dravogradom in Mariborom
Gregor Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zgodovino hidroelektrarn na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom vse od prvih zamisli za izgradnjo elektrarne do konca 80. let 20. stoletja. V tem času so na omenjenem območju zgradili šest elektrarn: HE Fala, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt. Načrti o gradnji velike elektrarne na Dravi so se pojavili že ob začetku 20. stoletja. Uresničeni so bili šele ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila zaradi potreb po električni energiji s pomočjo švicarskega kapitala zgrajena elektrarna pri Fali. V obdobju med obema vojnama se je pričela obširnejša elektrifikacija Slovenije, ki jo je zavrla druga svetovna vojna. Nemški okupator je pričel graditi dve novi elektrarni pri Dravogradu in Mariborskem otoku. Dokončala jih je nova oblast po koncu vojne, saj je potrebovala velike količine električne energije zaradi hitre industrializacije države. V času SFRJ so med letoma 1953 in 1960 zgradili po svojih načrtih še tri elektrarne pri Vuzenici, Vuhredu in Ožbaltu, ki so bile skoraj v celoti opremljene z opremo domače proizvodnje. V 70. in 80. letih so bile vse elektrarne modernizirane, pričel se je tudi proces avtomatizacije in daljinskega upravljanja. V obravnavanem obdobju se je organizacijska struktura elektrarn velikokrat spremenila. Leta 1961 so se vse elektrarne na slovenskem delu Drave dokončno združile v podjetje DEM. To podjetje po reorganizaciji leta 1990 uspešno deluje še danes.
Ključne besede: zgodovina elektrarn, hidroelektrarne, elektrifikacija, Dravske elektrarne Maribor, Fala, Mariborski Otok, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici