Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: POVZETEK Med dinamično preobrazbo urbanih središč se je koncept centralnosti v urbanističnem načrtovanju razvil, da bi izpolnil nove družbeno-ekonomske, kulturne in ekološke zahteve. Diplomsko delo obravnava osrednjo vlogo stanovanj v kontekstu vzpostavljanja ali definiranja središčnih območij mesta s poudarkom na območju centra Rotuš 2 v Mariboru v Sloveniji. Preučuje, kako lahko stanovanjska dinamika oblikuje naravo, funk-cionalnost in trajnost takih mestnih jeder. Študija spodbuja vključujoč stanovanjski pristop, mešano rabo in pobude strateškega urbanega oblikovanja za ustvarjanje živahnih, prožnih in bivalnih osrednjih območij sodobnega mesta.
Ključne besede: Maribor, stanovanja, nova centralost, urbana transformacija, inkluzivnost, trajnost.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (276,50 MB)

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 38
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Univerzitetna knjižnica Maribor se stoletnici rojstva mednarodno uveljavljene sopranistke, dolgoletne prvakinje mariborske Opere in redne profesorice Ondine Otta Klasinc (1924–2016) poklanja z biografsko-spominsko publikacijo, sedmo po vrsti v zbirki Osebnosti. K temu je zavezana, saj trajno hrani njeno zapuščino. Na podlagi njenih albumov Vita artistica di Ondina Otta Klasinc [1946–1963], Umetniško življenje Ondine Otta - Klasinc [1964–2003] ter Ondina Otta Klasinc je Marko Košir že leta 2013 objavil njeno biografijo v monografiji Mariborske operne zvezde. To besedilo tvori osrednji del publikacije, v njej avtor spretno izrisuje pevkino umetniško podobo in bralca vodi skozi njeno bogato poustvarjalnost. V drugem sklopu osvetlijo pevkino osebnost spomini njenih življenjskih sodobnikov – dirigentov, glasbenikov, učencev in prijateljev. Prispevali so jih Milena Morača, red. prof. Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Nevenka Verstovšek, Samo Ivačič, Vlasta Doležal Rus, Boris Švara, red. prof. Simon Robinson, mag. Stane Jurgec in Majda Emeršič. Publikacija vsebuje tudi bibliografijo o Ondini Otta Klasinc.
Ključne besede: Ondina Otta Klasinc (1924–2016), operne pevke, Slovenija, biografije, Slovensko narodno gledališče Maribor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 20
Celotno besedilo (12,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 12
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The Maribor food market which has been operating in the city center since the 13th century, is one of the city’s most important food providers. On market days, local people, farmers, urban and suburban gardeners, as well as food importers bringing in food from far away, have gathered at the market over many centuries. Here, the residents of the city discovered new, previously unknown foods. The paper will deal wtih the operation of the Maribor food market from 1910 to 2020, a period of time during which major changes in the supply of food to the urban Maribor population occurred. This approach enables us to gain a better understanding of the everyday menu of Maribor’s inhabitants at that time, as well as the changes that were occurring in food shopping tendencies and selling practices. The recent failed architectural renovation of the food market in Maribor has not only affected the contemporary vendors, but also the buyers, the visitors to the city, and the local chefs.
Ključne besede: markets, food habits, city and town life, history, Maribor (Slovenia)
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...