Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Maribor je eno ključnih slovenskih industrijskih središč, ki ga je v 20. stoletju močno zaznamoval razvoj tekstilne industrije, ki je tvoril hrbtenico lokalnega gospodarstva, vplival na zaposlovanje in oblikoval urbani razvoj. Pomemben delež k temu je prispeval tekstilni industrialec in filantrop Josip Hutter, ustanovitelj in večinski lastnik tovarne J. Hutter in drug, ki je s svojo podjetniško vizijo ter družbeno angažiranostjo vplival na gospodarski, družbeni in kulturni razvoj mesta. V teoretičnem delu se naloga dotakne podjetništva, tekstilne industrije ter industrijske zgodovine Maribora, katero tudi primerja z drugimi industrijskimi mesti v Sloveniji (Kranj, Velenje, Trbovlje) in Evrope (Manchester, Liberec). Posebno pozornost smo v nalogi namenili trem ključnim vplivom, in sicer gospodarskemu, kjer govorimo o Hutterjevi tekstilni tovarni, njegovih zaposlenih in vplivu tovarne na lokalno ekonomijo in infrastrukturo; družbenemu, ki zajema spremembe v socialni strukturi prebivalstva, vpliv na delavske razrede, migracijske tokove ter pomen Hutterjeve kolonije na Pobrežju; ter kulturnemu, ki prikaže oblikovanje identitete mesta, pomen Hutter bloka in vpliv na mariborsko kulturo, umetnost ter prizadevanje za ohranjanje industrijske dediščine. Osredotočili smo se tudi na filantropske dejavnosti Josipa Hutterja in njegove inovativne rešitve, ki jih je prakticiral tako doma, v domovih za svoje delavce, kot tudi v svoji tovarni. Empirični del temelji na intervjujih in njihovi analizi, ki osvetljuje Hutterjevo osebnost, vrednote, odnos do delavcev in vpliv, ki ga je s svojimi dejanji imel oziroma pustil na mariborski kulturi. Josip Hutter in razcvet tekstilne industrije je bistveno prispeval k razvoju Maribora in njegovi preobrazbi v pomembno gospodarsko in kulturno središče. Preplet podjetništva, družbene odgovornosti in kulture so oblikovali trajno dediščino, ki je še danes prisotna v identiteti mesta.
Ključne besede: Josip Hutter, tekstilna industrija, Maribor, družbena odgovornost, podjetništvo, identiteta
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (22,49 MB)

Opis: V diplomskem delu smo želeli opozoriti na problematiko onesnaženosti zraka v mestu Maribor in nekaterih drugih evropskih mestih. Onesnaženost zraka je velik problem, saj zelo nevarno vpliva na zdravje. Poiskali smo glavne vire onesnaževanja ter raziskali, kako poteka monitoring in spremljanje onesnaženja zraka v Mariboru. Preverili smo obstoječe stanje onesnaženosti zraka v mestu Maribor ter rezultate kritično analizirali. Analizirali smo 5 evropskih mest, ki uporabljajo zelene logistične sheme, italijanska Padova, avstrijski Gradec, francoski Pays de Romans – ta so se dokazala v sklopu projekta CO2NeuTrAlp – ter danski Kopenhagen in švedski Stockholm, ki se že leta uvrščata visoko na lestvici Green City Index oz. Arcadian Sustainable Citiy Index, ki se uporablja v preteklih letih. Preučili smo trenutne rešitve izbranih mest ter tako skušali poiskati trajnostno pot, izboljšave ter nadgradnje, ki bi jih lahko uporabili v mestu Maribor. Na koncu naloge smo podali konstruktiven predlog za mesto Maribor, in sicer na kakšen način bi lahko z zelenimi logističnimi shemami še bolj pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti zraka
Ključne besede: onesnaženost zraka, monitoring, trajnostne rešitve, zelena logistika, Maribor
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,62 MB)

Opis: V zaključnem delu smo preučili učinke reorganizacije avtobusnega omrežja v Mariboru, izvedene leta 2025. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je prenova prispevala k večji učinkovitosti javnega potniškega prometa. Primerjali smo ureditvi iz 2024 in 2025 ter analizirali število validacij, prevožene kilometre, točnost voženj in stroškovno učinkovitost. Poseben poudarek smo namenili linijama 1/G1 in 6/G6. Rezultati so pokazali, da je prenova prinesla manj prevoženih kilometrov, skoraj enake stroške, število validacij pa je ostalo približno enako. Zaključujemo, da je reorganizacija dosegla večino zastavljenih ciljev, čeprav so za dolgoročno optimalno delovanje potrebne še dodatne prilagoditve.
Ključne besede: avni potniški promet, avtobusno omrežje, reorganizacija avtobusnih linij, prometna učinkovitost, Maribor
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (4,15 MB)

Opis: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Ključne besede: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Maribor was one of the cities with the fastest industrial development in the former Yugoslavia. The rapid growth necessitated developments and expansion of the city. One of the areas that developed to accommodate the influx of new residents and adapt to the city's growth was the area along Gosposvetska Street. This zone was constructed during the 1950s and 1960s with a clear concept aimed at fulfilling all the basic needs of the residents, prioritizing their well-being. Since then, many things have changed. The use of cars has become essential. Open spaces initially dedicated to residents have turned into parking lots while development in other aspects leaves much to be desired. In the years that followed, construction in the area has been minimal and primarily residential. There is a noticeable lack of a common space and programs to attract a more diverse population. This master's thesis aims to analyze the current functioning of the specific area along Gosposvetska Street and its crossroads with Vrbanska Street and attempts to propose its urban regeneration by densifying the built structure with housing and diversifying programs by a new creative hub. By intensifying the urban mix, the proposal is expected to act as a catalyst for other commercial and public programs in the zone. It aims at establishing new centrality. Moreover, the goal is to prioritize the residents' right to the city and regenerate the area with its original concept as a guiding principle.
Ključne besede: Maribor, new centrality, urban regeneration, creative hub, housing, public space, Gosposvetska Street, Vrbanska Street.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 164
Celotno besedilo (99,87 MB)