Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Ključne besede: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Maribor was one of the cities with the fastest industrial development in the former Yugoslavia. The rapid growth necessitated developments and expansion of the city. One of the areas that developed to accommodate the influx of new residents and adapt to the city's growth was the area along Gosposvetska Street. This zone was constructed during the 1950s and 1960s with a clear concept aimed at fulfilling all the basic needs of the residents, prioritizing their well-being. Since then, many things have changed. The use of cars has become essential. Open spaces initially dedicated to residents have turned into parking lots while development in other aspects leaves much to be desired. In the years that followed, construction in the area has been minimal and primarily residential. There is a noticeable lack of a common space and programs to attract a more diverse population. This master's thesis aims to analyze the current functioning of the specific area along Gosposvetska Street and its crossroads with Vrbanska Street and attempts to propose its urban regeneration by densifying the built structure with housing and diversifying programs by a new creative hub. By intensifying the urban mix, the proposal is expected to act as a catalyst for other commercial and public programs in the zone. It aims at establishing new centrality. Moreover, the goal is to prioritize the residents' right to the city and regenerate the area with its original concept as a guiding principle.
Ključne besede: Maribor, new centrality, urban regeneration, creative hub, housing, public space, Gosposvetska Street, Vrbanska Street.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 126
Celotno besedilo (99,87 MB)

Opis: Med dinamično preobrazbo urbanih središč se je koncept centralnosti v urbanističnem načrtovanju razvil, da bi izpolnil nove družbeno-ekonomske, kulturne in ekološke zahteve. Diplomsko delo obravnava osrednjo vlogo stanovanj v kontekstu vzpostavljanja ali definiranja središčnih območij mesta s poudarkom na območju centra Rotuš 2 v Mariboru v Sloveniji. Preučuje, kako lahko stanovanjska dinamika oblikuje naravo, funk-cionalnost in trajnost takih mestnih jeder. Študija spodbuja vključujoč stanovanjski pristop, mešano rabo in pobude strateškega urbanega oblikovanja za ustvarjanje živahnih, prožnih in bivalnih osrednjih območij sodobnega mesta.
Ključne besede: Maribor, stanovanja, nova centralost, urbana transformacija, inkluzivnost, trajnost, nova urbana središča, stanovanjske soseske
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 164
Celotno besedilo (276,50 MB)

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 50
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Univerzitetna knjižnica Maribor se stoletnici rojstva mednarodno uveljavljene sopranistke, dolgoletne prvakinje mariborske Opere in redne profesorice Ondine Otta Klasinc (1924–2016) poklanja z biografsko-spominsko publikacijo, sedmo po vrsti v zbirki Osebnosti. K temu je zavezana, saj trajno hrani njeno zapuščino. Na podlagi njenih albumov Vita artistica di Ondina Otta Klasinc [1946–1963], Umetniško življenje Ondine Otta - Klasinc [1964–2003] ter Ondina Otta Klasinc je Marko Košir že leta 2013 objavil njeno biografijo v monografiji Mariborske operne zvezde. To besedilo tvori osrednji del publikacije, v njej avtor spretno izrisuje pevkino umetniško podobo in bralca vodi skozi njeno bogato poustvarjalnost. V drugem sklopu osvetlijo pevkino osebnost spomini njenih življenjskih sodobnikov – dirigentov, glasbenikov, učencev in prijateljev. Prispevali so jih Milena Morača, red. prof. Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Nevenka Verstovšek, Samo Ivačič, Vlasta Doležal Rus, Boris Švara, red. prof. Simon Robinson, mag. Stane Jurgec in Majda Emeršič. Publikacija vsebuje tudi bibliografijo o Ondini Otta Klasinc.
Ključne besede: Ondina Otta Klasinc (1924–2016), operne pevke, Slovenija, biografije, Slovensko narodno gledališče Maribor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 38
Celotno besedilo (12,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...