Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Montessori pedagogika in glasbeni pristopi Edgarja Willemsa vzbujajo interes številnih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem v povezavi z glasbeno umetnostjo. Težko je opisati razloge, zakaj je temu tako, ker se večina procesov odvija na emocionalni in podzavestni ravni, ki temeljijo na občutenju, nedvomno pa je, da oba pristopa obravnavata otroka kot prioriteto in se ob zavedanju njegovih sposobnosti optimalno razvijata otrokove individualne potenciale. Metodi temeljita na vsebinah, ki otroka vodijo do znanja na sprejemljiv in zabaven način. Oba pristopa poznata seveda tudi drugače misleče, vendar lahko na podlagi izkušenj trdimo, da je razlog temu v nepoznavanju in nekompetentnosti določenih pedagogov in glasbenih pedagogov v kontekstu pedagogike Montessori in metode Edgarja Willemsa. V magistrski nalogi predstavljamo v prvem teoretičnem delu pedagogiko montessori, njena načela in filozofska izhodišča ter pedagoški pristop in metode dela Edgarja Willemsa. V nalogi obravnavamo njune skupne in nasprotujoče vsebine, izhodišča in pristope. Med drugim izpostavljamo, kako glasbeno izobraževanje vpliva na kognitivno-socialni, afektivni in psihomotorični razvoj otrok. Oba pristopa pomembno ugotavljata, da je potrebno razumeti otroka, ga sprejemati kot individuum, vedeti, na kakšen način razmišlja in kako mu je potrebno ustrezno predstaviti nove vsebine, ki bodo otroka zanimale, ga pritegnile in ohranile pri delu dalj časa. V nalogi predstavljamo tudi vlogo vzgojitelja in pomembnost otrokovega okolja. V empiričnem praktičnem delu predstavljamo, kako montessori pedagogika ponuja otrokom glasbo in s katerimi pripomočki. V nalogi predstavljamo tudi posamezne vsebinske dele Willemsovih vzgojno učnih ur, postopek in predloge, kako jih lahko izvajamo ter nekatere pripomočke za uspešno delo. Willems je nedvomno natančneje in bolj strukturirano izoblikoval glasbeno pedagoške metode dela, kot je to razvila pedagogika montessori v predšolskem obdobju. Njegova dognanja sem umestila v montessori okolje tako pri glasbenih dejavnostih, kot tudi v kontekstu pripravljanja materialov, ki so otrokom dostopni kadarkoli v času varstva. Tako se lahko otrok v pripravljenem montessori okolju s pomočjo Willemsovega pristopa bolje seznani z glasbeno umetnostjo.
Ključne besede: montessori, Maria Montessori, Edgar Willems, pedagoška glasbena načela, glasbeni pristopi, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: In dieser Diplomarbeit ist ein didaktischer Vorschlag dargestellt, wie man den klassischen DaF-Unterricht mit den Elementen der Montessori-Pädagogik bereichern kann. Anhand verschiedener Fachliteratur sind die Anfänge der Montessori-Pädagogik und die Entwicklung der Wortartensymbole von Maria Montessori präsentiert. An einigen praktischen Beispielen und zwei ausgeführten Unterrichtsstunden ist die mögliche Handhabung mit den Wortartensymbolen beim DaF-Unterricht gezeigt. Der Analyse der ausgeführten Unterrichtsstunden folgt der Schluss, dass es durchaus möglich ist, die Elemente der Montessori-Pädagogik in den DaF-Unterricht zu integrieren.
Ključne besede: Maria Montessori, Montessori-Pädagogik, Wortartensymbole, DaF-Unterricht
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1593; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Na Portugalskem se je izobraževanje najbolj razvijalo med leti 1933-1974. Ker je bilo to obdobje diktature, so se napredek in inovacije težko uresničevali, pa vendar se je vlada trudila čim bolj izkoreniniti nepismenost portugalskega naroda, vplivala je na primarno in sekundarno izobraževanje in si prizadevala za tesnejše sodelovanje med državo in vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter stopnjevala obvezno primarno izobraževanje. Leta 1986 je bil izdan zakon, v skladu s katerim so bili izdani vsi nadaljnji zakoni glede vzgoje in izobraževanja. Izjemno pomemben zakon določa in obsega skupino splošnih in organizacijskih načel. Najpomembnejša načela priznavajo pravico do: izobraževanja in kulture, enakih možnosti vstopa v šolo in šolskega uspeha, ustanavljanja zasebnih in zadružnih šol ter s tem poveča spekter izobraževalnih institucij. Z uveljavitvijo zakona pridobijo na vrednosti zasebne in zadružne izobraževalne ustanove, s tem pa postane izobraževalni sistem bolj svoboden predvsem v smislu poučevanja in učenja. V portugalskem izobraževalnem sistemu je moč najti šole, ki so ustanovljene izključno s strani zasebnih organizacij ali fizičnih oseb, ki so zasebne narave, kot tudi šole, ustanovljene v skladu z veljavnimi pravnimi akti. Prvo skupino omenjenih šol imenujemo zasebne šole ("Escolas particulares"), drugo skupino pa zadružne šole ("Escolas cooperativas"). Institucije zasebnih in zadružnih izobraževanj lahko sledijo učnim načrtom in programom javnega izobraževanja ali sprejmejo lastne načrte in programe, ki morajo biti v skladu s splošnimi načeli, strukturo in cilji izobraževalnega sistema. Do konca prejšnjega stoletja se je zasebno visoko šolstvo pospešeno razvijalo; strokovno izobraževanje se je razvijalo v obdobju od 1986/1987 do 1991/1992 - v večini primerov gre za zasebne šole; zasebne glasbene šole so še eno področje uspešnega razvoja; vse bolj pa so se začele pojavljati zasebne institucije predšolskega izobraževanja. Zasebne izobraževalne ustanove so privlačne in učinkovite glede na potrebe tisočih izobraževalcev, ki vsako leto iščejo poti zagotavljanja svetle prihodnosti.
Ključne besede: zasebno šolstvo, Portugalska, šolski sistem na Portugalskem, zgodovina, Maria Montessori.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 3417; Prenosov: 254
Celotno besedilo (548,08 KB)